Danes obeležujemo svetovni dan zdravja. Glede na statistične podatke, ki jih je objavil SURS, lahko rečemo, da smo Slovenci razmeroma zdravi. Leta 2023 je namreč v povprečju sedem od desetih prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Vendar pa se stanje hitro spremeni s staranjem, saj ženske lahko pričakujejo zdravo življenje povprečno do 69. leta, moški pa do 65.
Po tej starosti (pri nekaterih pa seveda že prej) pa se lahko že pojavi kakšna od oviranosti. Največ oseb, starih 75 let ali več, ki so živele v zasebnem gospodinjstvu, je v letu 2022 navedlo, da imajo težave pri običajni hoji ali hoji po stopnicah – bodisi manjše bodisi večje ali zelo velike –, in sicer 60 odstotkov.
Težave s spominom
Sledile so težave z vidom (tudi ob uporabi očal), s katerimi se je srečalo 46 odstotkov starejših. Po drugi strani jih je 85 odstotkov ocenilo, da nimajo težav pri oblačenju in umivanju, 62 odstotkov pa jih je navedlo, da nimajo težav s spominom ali koncentracijo. Zanimivo je, da se pričakovano trajanje življenja brez oviranosti med statističnimi regijami zelo razlikuje. Dečki, rojeni v letu 2022, lahko v svojem življenju pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti in podobnih težav, če prebivajo v primorsko-notranjski regiji. Podobno velja za dekleta.
Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2022 znašali 854 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej zvišali za 15 odstotkov. Iz javnih virov se jih je financiralo 79 odstotkov. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 74.283 oseb ali na letni ravni približno 2061 več. Največji delež teh oseb, in sicer 38 odstotkov, je omenjene storitve prejemal na domu, 31 odstotkov pa v institucijah.
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve v obliki doplačil in samoplačništva (tu niso upoštevani izdatki za prostovoljna zdravstvena zavarovanja) je leta 2022 znašala okoli 681 milijonov evrov.
2927 evrov na prebivalca
Največ denarja smo porabili za zdravila in medicinske pripomočke (55,8 odstotkov). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave, pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 11,4-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so v letu 2022 v Sloveniji znašali 9,6 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami Evropske unije. Največ so za zdravstvo v tem letu namenile Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija in Švedska, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Irska in Poljska. Preračunano v tako imenovanih standardih kupne moči na prebivalca smo v omenjenem letu za zdravstvo namenili 2927 evrov na prebivalca, kar je bilo pod EU-povprečjem, ki je znašalo 3685 evrov in je pomenilo 13. mesto med članicami.
