Najljubša igra Michelle Statham je Call of Duty. Igra je hitra in mrzlična, polna vojaških in obveščevalnih kampanj, ki jih je navdihnila resnična zgodovina, pripoveduje za britanski Guardian. Michelle običajno preživi šest ur na dan ob prenosih v živo na platformi twitch, kjer iz svojega doma v zvezni državi Washington klepeta z več kot 110.000 sledilci. Hvali se, kako bo premagala nasprotnike, in reče »blagoslovljeno bodi tvoje srce«, medtem ko skače čez strehe, da bi se izognila sovražnemu ognju. Ko jo zadenejo, se »ponovno rodi« (respawn) – vrne se v življenje na kontrolni točki – in takoj skoči nazaj v boj.
Vojaške strelske igre imajo pretežno mlado moško bazo uporabnikov, a Michellin vzdevek na twitchu je TacticalGramma (Taktična babica), s čimer se je poklonila svojima vnukoma. Njen vseživljenjski hobi je postal vir zaslužka (prihodkov ne razkriva, pravi pa, da so za dobrodelne namene zbrali že več tisoč dolarjev), hkrati pa ji pomaga pri zabavi, ohranjanju bistrega uma in socialnem povezovanju.
»Veliko ljudi je presenečenih, da nekdo mojih let igra videoigre,« priznava Stathamova. Igra se ji zdi vznemirljiva: »Zabavno je, ko mi uspejo dobri streli s ostrostrelsko puško na daljavo ali ko koga sklatim iz helikopterja.«
Medgeneracijsko povezovanje
Michelle usklajuje večopravilnost v igri s klepetom v živo, kjer nagovarja svojo večgeneracijsko publiko. Mlajši sledilci so jo naučili slenga, kot je izraz generacije Z »skibidi«. »Naučila sem se nekaterih stvari, ki si jih nisem želela,« pravi v smehu. Ko se utrudi, igra zasebno, da se sprosti. Vsak dan tudi telovadi in hodi v telovadnico s hčerko, da igranje iger ne bi izpodrinilo telesne aktivnosti.
Stathamova je ena od 57 milijonov Američanov nad 50. letom, ki igrajo videoigre. Ta skupina predstavlja 28 odstotkov od približno 205 milijonov vseh ameriških igralcev, kažejo podatki združenja ESA. Iz združenja so sporočili, da skoraj polovica Američanov v svojih 60. in 70. letih vsak teden igra kakšno obliko računalniških, mobilnih ali konzolnih iger, prav tako to počne 36 odstotkov ljudi v 80. letih.
»Starost je kot napis okoli vratu, ki pravi: 'Star sem in tega ne zmorem',« pravi 72-letni Will, upokojeni mornariški veteran iz Missourija. Pod imenom GrndpaGaming svoje najljubše igre prenaša 1,4 milijona naročnikom na youtubu. »Pri meni in drugih starejših igralcih, ki prihajajo, ni tako. Nekdo mojih let lahko brez težav drži korak s tehnologijo.«
Vpliv na možgane: mešani rezultati
Dr. Gregory West z Univerze v Montrealu je leta 2018 ugotovil, da so tisti, ki so igrali strelske igre, kot je Call of Duty, doživeli zmanjšanje sive snovi v hipokampusu. Po drugi strani se je pri tistih, ki so raziskovali 3D-svetove, pokazalo izboljšanje v istem predelu.
Vendar West poudarja, da to ne pomeni, da bi morali starejši nehati igrati tudi strelske igre. Izpostavlja predvsem socialne koristi: »Starejši odrasli prek spletnega igranja in komunikacije z drugimi prejemajo resnično socialno stimulacijo, ki je ne smemo zanemariti.«
Premagovanje fizičnih ovir
Pogoste težave, kot so bolečine v sklepih in slabši vid, lahko ovirajo starejše igralce. Will je imel leta 2010 operacijo, pri kateri so mu v lobanjo vstavili jekleno ploščico. Od takrat mu po 20 minutah sedenja omrtvijo roke. Zdaj uporablja posebno tipkovnico, ki omogoča prilagoditev tipk za lažji doseg. Na trgu so na voljo tudi drugi prilagojeni krmilniki, glasovno upravljanje in pedala, ki igranje delajo vedno bolj dostopno.
Will upa, da bodo drugi starejši, ki ga vidijo, dobili navdih. »Če lahko to počnem pri svojih letih s temi omejitvami, lahko tudi vi,« pravi. Navsezadnje za »ponovno rojstvo« v igri niste nikoli prestari.
