Naše telo po besedah britanskega raziskovalca nikoli ni bilo namenjeno zgodnjemu vstajanju. Naši spalni cikli namreč biološko niso zasnovani tako, da bi najvišjo raven delovanja dosegli pred dopoldnevom. »Živimo v družbi, ki trpi zaradi pomanjkanja spanja. To močno škoduje telesu, saj negativno vpliva na fizične, čustvene in kognitivne funkcije,« ocenjuje Paul Kelley z Univerze v Oxfordu.
Ljudje, mlajši od 55 let, biološkega ritma nimajo usklajenega s tipičnim delovnim urnikom od 9. do 17. ure, kar jih izpostavlja večjemu tveganju pomanjkanja spanja, debelosti in težav z duševnim zdravjem. Organizacija Sleep Foundation podpira te trditve in dodaja: »S staranjem se ritem telesa spremeni. Mnogi starejši odrasli to doživljajo tako, da se popoldne prej utrudijo, zjutraj pa se prej zbudijo.«
Vsi bi bili manj napeti
Na podlagi teh ugotovitev Kelley opozarja na nujnost globalne spremembe v načinu dela – ne le pri zamiku delovnika, temveč tudi pri začetku šolskega pouka. Ena od njegovih študij je pokazala, da se povprečen 10-letnik težko osredotoči na šolsko delo pred 8.30, najboljše učne rezultate pa učenci dosegajo okoli 11. ure.
Po raziskovalčevi oceni bi izobraževalno izkušnjo otrok izboljšali tako, da bi pouk namesto zjutraj potekal popoldne. Ocene naj bi se s tem povišale za vsaj deset odstotkov. To pa ni rešitev, ki bi pomagala le otrokom; Kelley trdi, da bi poznejši začetek dneva koristil vsem, zlasti pa družinam. »To bi olajšalo delo staršem, ki poskušajo zbuditi najstnike, medtem ko bi ti radi spali še vsaj tri ure. Trenutna ureditev ustvarja nepotrebne napetosti za vse,« pojasnjuje. Svoje predloge je že posredoval vladnim institucijam, a dodaja, da korenitih sprememb ne pričakuje, saj naj te ne bi bile v skladu z neoliberalno logiko.
