Ugriz kače je ena najbolj smrtonosnih nadlog domala po vsem svetu, zato ni prav nič nenavadnega, da poskušajo farmacevtska podjetja najti rešitev. Osnova za razvoj novega, potencialno univerzalnega protistrupa pa ni prišla iz tradicionalnih laboratorijev, temveč iz krvi ameriškega mehanika, ki je več desetletij svoje telo namerno izpostavljal strupom najbolj smrtonosnih kač na svetu.
Po ocenah zdravstvenih organizacij kačji ugrizi vsako leto zahtevajo do 140.000 življenj, velika večina žrtev pa prihaja iz ruralnih predelov Azije in Afrike. Obstoječa zdravila so pogosto draga in tehnološko zastarela. Proizvajajo jih s pomočjo konjskega seruma, njihova največja pomanjkljivost pa je, da so ozko usmerjena – učinkujejo namreč zgolj proti specifični vrsti kače ali ožji sorodni skupini.
Zgodba o znanstvenem preboju se je začela pri Timu Friedeju, ljubiteljskem zbiratelju kač iz ameriške zvezne države Wisconsin. Leta 2001 si je z namenom samoimunizacije začel postopno vbrizgavati toksine v telo. V osemnajstih letih se je kar 856-krat izpostavil strupu, bodisi prek injekcij bodisi neposrednih ugrizov. Čeprav je večkrat skoraj izgubil življenje, je preživel srečanja z najnevarnejšimi vrstami na planetu, vključno s črno mambo, pljuvajočo kobro, smrtonosnim gadom in obalnim tajpanom.
Njegov ekstremni in smrtno nevaren pristop je pritegnil pozornost imunologa Jacoba Glanvilla. Natančna analiza Friedejeve krvi je razkrila prisotnost edinstvenih protiteles, ki zmorejo nevtralizirati več različnih vrst toksinov hkrati. Friede je svojo izkušnjo pretopil v uradno znanstveno sodelovanje.
V študiji, objavljeni v ugledni znanstveni reviji Cell, so raziskovalci predstavili rezultate preizkusov na miših. Uporabili so kombinacijo dveh najobetavnejših protiteles, izoliranih iz Friedejeve krvi, in protivnetne učinkovine, ki blokira delovanje določenih toksinov. Ta farmakološki koktajl je poskusne živali popolnoma zaščitil pred smrtonosnimi odmerki strupa 13 različnih vrst kač, pri dodatnih šestih vrstah pa je zagotovil delno zaščito.
Strokovnjaki poudarjajo, da gre za izjemen napredek v medicini. Univerzalni protistrup na osnovi človeških protiteles bi lahko prinesel revolucijo v zdravljenju. Množično bi ga lahko proizvajali v biotehnoloških obratih, ne da bi za to potrebovali živali in stalen dostop do svežega strupa. Še pomembnejše pa je, da bi bil takšen pripravek precej bolj stabilen za shranjevanje v odročnih klinikah. Ker bi deloval širokospektralno, zdravstvenemu osebju pred začetkom zdravljenja ne bi bilo več treba natančno identificirati vrste kače, kar je v praksi pogosto nemogoče.
Kljub optimizmu pa so raziskovalci previdni. Zdravilo je trenutno uspešno prestalo predklinično fazo na glodavcih. Zaradi izjemne kompleksnosti kačjih strupov – vsaka vrsta nosi drugačen molekularni zapis – bo potrebnih še več let kliničnih preizkušanj, preden bo protistrup varno na voljo za uporabo pri ljudeh. Ob tem znanstveniki ostro svarijo javnost, naj nikakor ne posnema Friedejevih metod samoimunizacije, saj so te tvegane in najpogosteje usodne.
