Na Zemlji ob močnejšem vetru radi rečemo, da je tako močan, da podira drevesa. Kaj bi šele bilo, če bi pihal s hitrostjo 33.000 kilometrov na uro! Toliko so namreč izmerili na površju eksoplaneta WASP-127b, oddaljenega približno 520 svetlobnih let.
Izsledke raziskave so nedavno objavili v znanstveni reviji Astronomy & Astrophysics, takšno hitrost vetra pa je bila izmerjena v visokih plasteh atmosfere omenjenega planeta. Gre za območje, ki je primerljivo z višino, kjer tudi na Zemlji pihajo nekoliko močnejši vetrovi. Toda medtem ko na našem planetu dosežejo hitrosti okoli 440 km/h, je tam veliko huje. Mimogrede, na Neptunu zračni tokovi pihajo z impresivnimi 2000 km/h.
Po navedbah Evropskega južnega observatorija (ESO) gre v primeru eksoplaneta za »najhitrejši zračni tok te vrste, kar smo jih kdaj izmerili v vesolju«.
Ni bojazni
Kljub tej osupljivi številki pa ni bojazni, da bi človeštvo kdaj neposredno izkusilo te hitrosti. WASP-127b je namreč plinasti velikan, približno 30 odstotkov večji od Jupitra, in nima trdne površine. Tako ostajamo varni pred najmočnejšimi sunki.
Kako so merili? Glede na ogromno razdaljo, ki ločuje Zemljo in WASP-127b, znanstveniki seveda niso poslali sonde, pač pa so namesto tega z uporabo zmogljivih teleskopov in naprednih tehnik opazovali atmosfero. S preučevanjem premikanja molekul v atmosferi, zaznanega preko analize svetlobe, ki je potovala skozi njo, so lahko izračunali hitrost in s tem posredno določili hitrost vetra.
Raziskovalci so tudi identificirali glavni vir energije za tako silovite vetrove. Glavni dejavnik je intenzivno sevanje najbližje zvezde. Nadaljnje raziskave bodo morale pojasniti še druge mehanizme in dejavnike, ki prispevajo k temu izjemnemu atmosferskemu pojavu.
Izmerjene hitrosti
Kakšne hitrosti pa so doslej izmerili na planetih našega osončja?
Neptun: Neptun ima najhitrejše vetrove v našem osončju. Izmerjene hitrosti dosegajo tudi do 2400 km/h. Ti izjemno hitri vetrovi pihajo v nasprotni smeri vrtenja planeta.
Saturn: Tudi Saturn je znan po izjemno močnih vetrovih, zlasti okoli ekvatorja. Najvišje ocenjene hitrosti dosegajo do 1800 km/h.
Uran: Na tem ledenem velikanu vetrovi pihajo znatno hitreje kot na Zemlji. Najvišje hitrosti vetra na Uranu dosežejo okoli 900 km/h.
Jupiter: Čeprav je znan po svoji veliki rdeči pegi (ogromni anticiklonski nevihti), so najvišje hitrosti vetra nekoliko nižje kot pri Saturnu ali Neptunu. Dosegajo lahko do 620 km/h.
Zemlja: Najvišje hitrosti vetra na Zemlji so izmerjene v zgornji atmosferi (približno 400-440 km/h) ali v ekstremnih vremenskih pojavih (rekordni sunek, ki ni povezan s tornadom, je bil doslej 408 km/h).
Venera: Venera ima zelo gosto atmosfero, ki rotira hitreje od samega planeta. V zgornjih plasteh oblakov so bili izmerjeni vetrovi s hitrostjo do 360 km/h. Blizu površja pa so vetrovi presenetljivo počasni.
Mars: Mars ima zelo tanko atmosfero, vendar lahko kljub temu doživi močne nevihte, ko lahko vetrovi dosežejo hitrosti do približno 100 km/h.
Merkur: Merkur praktično nima atmosfere, pač pa zelo redko eksosfero. Zato na Merkurju ni vetra v običajnem pomenu besede, hitrosti pa so zanemarljive (blizu 0 km/h).
