Že dolgo je znano, da ima govedoreja veliko vlogo pri izpustih toplogrednih plinov v ozračje. V kravjih želodcih pri prebavljanju krme s pomočjo mikroorganizmov nastaja metan, toplogredni plin, ki se v ozračje izpušča s spahovanjem in vetrovi. V povprečju krava na leto proizvede približno 200 kilogramov metana. Živinoreja naj bi predstavljala približno tretjino emisij metana, ki mu pripisujejo veliko vlogo pri globalnem segrevanju in podnebnih spremembah.
V Inštitutu Pirbright iz Združenega kraljestva so že pred časom prišli na idejo, da bi lahko bilo cepivo učinkovita rešitev. V tamkajšnjem virološkem laboratoriju, osredotočenem na živino, poteka študija, v okviru katere razvijajo cepivo. Kot pravi direktor raziskav John Hammond, so cepiva privlačna alternativa predvsem zato, ker so ljudje v veterini že vajeni cepiv in seznanjeni z njihovimi koristmi.
Razvoj cepiva podpira tudi fundacija Bezos Earth, ki jo je Jeff Bezos, drugi najbogatejši človek na svetu, ustanovil za namene boja proti podnebnim spremembam. V razvoj cepiva je vložil 9,4 milijona dolarjev.
»V najboljšem primeru bo zadostoval že en odmerek, ki bi ga žival prejela razmeroma zgodaj v življenju,« pojasnjuje Hammond, ki še dodaja, da je cilj najmanj 30-odstotno zmanjšanje emisij metana.
Ideja o cepljenih kravah, pri katerih bi se preprečila tvorba metana v želodcu, ni nova. Znanstveniki že vsaj desetletje razvijajo ustrezno cepivo. »Da bi bilo cepivo učinkovito, bi moralo sprožiti nastanek protiteles, ki se vežejo na bakterije v kravjem želodcu in preprečijo nastajanje metana,« pojasnjuje strokovnjak
Do tja je sicer še dolga pot, saj je za zdaj še veliko neznank. Tudi ob morebitnem uspešnem razvoju učinkovitega in varnega cepiva, je tu še vprašanje, kako bodo noviteto sprejeli kmetje in potrošniki. »Veliko je naložb v znanost in razvoj modernih tehnologij, ne vidim pa naložb v razmišljanje o tem, kako te stvari predstaviti javnosti,« je glede tega zaskrbljen profesor biologije krav molznic Joseph McFadden z Univerze Cornell.
