Znanstvenikom je uspel zgodovinski preboj. Z uporabo naprednega rentgenskega slikanja in umetne inteligence so v celoti prebrali zogleneli papirusni zvitek, star 2000 let, ne da bi ga pri tem fizično odprli. Gre za prvi tovrstni dosežek v zgodovini preučevanja antičnih besedil, ki odpira pot k reševanju celotne izgubljene knjižnice iz Herkulaneja, uničene ob izbruhu vulkana Vezuv leta 79 našega štetja.
Ob zloglasnem izbruhu, ki je pod pepelom pokopal Pompeje in sosednji Herkulanej, se je tamkajšnja bogata zbirka papirusov spremenila v zoglenele grude. Zvitki so katastrofo sicer preživeli, vendar so postali preveč krhki, da bi jih lahko razvili. Vsak poskus ročnega odpiranja v preteklosti je povzročil nepopravljivo uničenje materiala in izgubo dragocenih informacij. Več sto dokumentov je tako stoletja ostalo skritih očem javnosti.
Nova raziskava, objavljena konec junija, pa to nepremostljivo oviro odpravlja. Mednarodna ekipa v okviru projekta Vesuvius Challenge je uspešno virtualno odvila in prebrala zvitek s kataloško oznako PHerc. 1667. Pri tem so rešili spodnje dele 22 stolpcev besedila in tako doslej neberljiv artefakt spremenili v knjigo, primerno za nadaljnje akademske študije.
Stoična filozofija
Strokovnjaki so ugotovili, da zvitek skriva razpravo o etiki z izrazitimi elementi stoične filozofije. Besedilo raziskuje človeško naravo, vzgibe in moralni napredek posameznika. V zadnjem ohranjenem stolpcu je izrecno omenjen Aristokreon, nečak in učenec znamenitega stoičnega filozofa Hrizipa. Ta podatek, skupaj z analizo jezika in tem, uvršča besedilo v 2. stoletje pred našim štetjem.
Čeprav poškodbe papirusa pomenijo, da je besedilo na določenih mestih fragmentarno, so papirusologi po dveh tisočletjih uspešno prevedli več ključnih odlomkov iz stare grščine. Ena izmed rekonstruiranih misli se glasi: »… raziskovali bomo nekaj, vendar tega ne bomo dojeli, če bomo na neki način odstopili od sebe in lastne narave …« Drugi odlomek pa pravi: »… ker so to za nas dobrine, celo iz nasprotnih zlih stvari ne bo nastalo nič dobrega – kaj šele lepega – niti nič slabega – kaj šele grdega – niti sreča …«Strojno učenje
Postopek dekodiranja je zahteval izjemno tehnološko sinergijo. Znanstveniki so zvitke preiskali z visokoločljivostno fazno-kontrastno rentgensko mikrotomografijo v Evropskem obratu za sinhrotronsko sevanje (ESRF) v francoskem Grenoblu. Naprava je zmožna razločiti mikroskopsko tanke, gosto stisnjene plasti zvitka.
Iz zbranih podatkov so raziskovalci ustvarili natančno 3D-rekonstrukcijo notranjosti, nato pa virtualno zravnali površino papirusa. Najtežji del naloge je opravila umetna inteligenca, ki je bila posebej izurjena za zaznavanje starodavnega črnila na osnovi ogljika – to se namreč po gostoti skorajda ne razlikuje od samega zoglenelega papirusa.
Dosežek pa se ne ustavi pri enem zvitku. Metodologija se je izkazala za izjemno uspešno tudi pri drugih dokumentih. Pri zvitku z oznako PHerc. Paris 4 je nova tehnika z višjo ločljivostjo prvič omogočila neposredno vidnost črnila znotraj tridimenzionalnih rentgenskih posnetkov. Pri tretjem zvitku (PHerc. 139) pa so znanstveniki uspešno prebrali naslov in avtorja celotnega dela, še preden so ga začeli preučevati. Gre za osmo knjigo razprave O bogovih, ki jo je napisal epikurejski filozof Filodem.
Zmage odprte znanosti
Raziskava predstavlja velik uspeh modela odprte znanosti in množičnega sodelovanja. Prve korake k virtualnemu odvijanju je naredil profesor Brent Seales na inštitutu EduceLab. Leta 2023 je Seales s partnerjema Natom Friedmanom in Danielom Grossom zagnal Vesuvius Challenge – globalni izziv, ki je javnosti prosto ponudil tehnologijo in podatke. Mnogi posamezniki z vsega sveta, ki so v preteklih letih reševali posamezne dele te uganke, so danes ključni člani uradne raziskovalne ekipe.
Celotna metodologija, koda in tomografski podatki so zdaj javno dostopni vsem raziskovalcem. V arhivih neapeljske Nacionalne knjižnice Vittoria Emanuela III. pa na odkritje čaka še več sto skritih antičnih zvitkov filozofije, poezije in proze.
