Saša Vipotnik je glasbeno pot začela leta 2007, ko je svoje pesmi prvič pokazala bratrancema, basistu Jerneju Kržiču in kitaristu Tadeju Koširju. V naslednjih letih so pripravljali aranžmaje in snemali demo posnetke, leta 2011 pa kot zasedba Neomi (tvorila sta jo še klaviaturist Erik Marenče in bobnar Anže Žurbi ter spremljevalna vokalista Katja Sever in Urban Sever) izdali prvi album z naslovom Poglej. Leta 2013 je Saša glasbeno ustvarjanje zaradi svojih študijskih obveznosti v tujini postavila na stranski tir, leta 2019 pa je sledil drugi album (že kot AKA Neomi) z naslovom Beautiful Disasters, ki ga je posnela v zasedbi: Mario Babojelić, Dejan Slak, Erik Marenče in Marko Grubar (kot gostje so sodelovali še Jernej Kržič, Dorian Granda in Igor Matković). Lani je izdala tretji album z naslovom Lepo se svetiš v temi, ki ga je ustvarila z Mariem Babojelićem, Markom Grubarjem, Igorjem Matkovićem, Dejanom Slakom, Jernejem Černologarjem, Žigo Rezarjem in Jernejem Kržičem, kaj pripravlja v prihodnje, pa izveste v pogovoru.
Kakšno je bilo vaše poletje?
Poletje je bilo po dolgem času izjemno mirno, v smislu, da nismo imeli koncertov. Tako smo se odločili namerno in je vsem zelo prijalo. Pretežno sem bila v službi, vmes tudi malo na morju. Po dolgem času mi ni bilo treba ves čas koordinirati dežurstev, koncertov in vaj, tako da mislim, da bomo v prihodnje to naredili še večkrat in da bomo delali bolj kampanjsko.
Če imam natrpan urnik, tudi ne morem biti kreativna. V teh treh mesecih pa so se spet začele rojevati ideje.
Lani ste izdali tretji album z naslovom Lepo se svetiš v temi, ki je naletel na odlične odzive, večkrat je bil uvrščen tudi med najboljše albume minulega leta. Pod besedila se je poleg vas podpisala še vaša dolgoletna življenjska sopotnica Eva Taja Cimerman, ki je v pesmi vnesla svojstven humor in nekaj več optimizma. Se na tak način dopolnjujeta tudi zasebno?
Absolutno. Sama sem ves čas na robu melanholije, zato mi je super, da imam ob sebi takšnega človeka.
Vas zna spraviti v dobro voljo tudi glasba?
Da. V zadnjem času me v dobro voljo spravlja predvsem R&B iz 90. let in začetka novega tisočletja, ker je užitek plesati nanj in me miselno prestavi v obdobje, ko sem bila brez večjih skrbi.
S čim boste vi spravljali v dobro voljo vaše oboževalce?
Z nekaj koncerti v jeseni in izdajo akustičnega EP, a ta zna trajati še nekaj časa, ker stvari pri nas praviloma ne gredo tekoče, vmes pa se pogosto zgodi še življenje. Ampak je pa zato presenečenje večje in posledično nenadejana dobra volja.
Veliko daste na videospote. Zakaj se vam to zdi tako pomembno?
To nam je postalo bolj pomembno predvsem v zadnjih letih. Če primerjam s prvim albumom, ki smo ga izdali leta 2011 – v tistem času je bil pristop drugačen, narediti dober videospot je bilo tudi zelo drago. Mi smo takrat začenjali, tako da so nam pri vsem kar se da pomagali prijatelji in družinski člani. Mislim, da smo v okviru prvega albuma posneli samo dva videospota, za zadnjega pa smo jih naredili skoraj za vse komade. Svet se spreminja in video je postal temeljno sredstvo komuniciranja s svetom, obenem pa tudi omogoča, da sporočilo pesmi izraziš še na drugačen, vizualen način, kar ji doda večplastnost. Na neki način je utesnjujoče, da se moraš prilagoditi novim razmeram na trgu, po drugi strani pa svež veter s sabo prinaša novo, tudi kreativno svobodo, ki je človeku lahko izziv. Super mi je tudi, da smo lahko sodelovali z različnimi umetniki, ki jih spremljam in cenim že nekaj časa. Na primer Doroteja Škrabo je za pesem Vroča kopel ustvarila DIY-videospot z zelenim zaslonom in mojo glavo umestila na razne renesančne slike, Nejc Gazvoda je prišel s povsem drugim pristopom, Kaja Horvat pa je za Vesolje naredila animirano različico.
Ste nevrologinja. Ukvarjate se predvsem z epilepsijo in motnjami spanja. Lahko k boljšemu spanju pripomore tudi glasba?
Pri nespečnosti gre načeloma za kombinacijo več stvari. Človek je k temu genetsko nagnjen, sprožilec pa je po navadi neki okoljski dejavnik, lahko stres. Trenutna nespečnost do treh mesecev sicer še ni patološka, če traja dlje, pa temu rečemo kronična nespečnost. Takrat pride do vedenjskih vzorcev, razmišljanj o spanju, ki težavo samo še perpetuira. Pojavi se anksioznost oziroma strah pred nespečnostjo, spanje pa je pasiven proces, zato se ne moreš aktivno prisiliti, da boš zaspal. Najbolj učinkovita terapija je kognitivno-vedenjska. To izvajajo psihologi, ki po domače rečeno naučijo možgane spet spati. Pred spanjem je priporočljivo ne gledati televizije ali telefona, saj modra svetloba prebuja. Boljše je poslušati nekaj, denimo glasbo ali podkaste, najboljše pa je brati knjigo. Dobro je imeti tudi čim manj svetlobe, pozimi pa ne hoditi spat z mrzlimi nogami.
Kakšno pa je vaše spanje?
Zdaj je veliko boljše, sem pa imela kar precej težav, zato imam tudi več razumevanja za ljudi z nespečnostjo. Nespečnost je bolezen današnjega časa.
Kako je s spanjem pred koncerti?
Najbolj težko zaspim po nastopu. Takrat pride do adrenalinskega navala, ogromno impulzov in vtisov je in ne morem ugasniti možganov, pride do ruminacije, ves čas se mi pojavljajo ene in iste misli, v glavi se mi vrtijo pesmi. Po predstavitvi zadnjega albuma nisem mogla spati več noči, saj so se mi v glavi vrteli filmi s koncerta. Zato ne vem, ali bi lahko bila glasbenica prav vsako noč. Morda pa se človek na to sčasoma navadi.
21. oktobra boste nastopili v Odiseji. Kako bo to drugače, glede na to, da bo koncert v kinodvorani?
Tega nastopa se zelo veselimo. Zadnje čase smo delali večinoma elektronsko glasbo z nekaj akustičnimi elementi, za ta koncert pa bomo poskušali te komade spraviti v akustično podobo. Gostja bo Aleksandra Ilijevski, s katero sva že velikokrat sodelovali, saj se najini energiji dopolnjujeta na način, da druga druge ne pohodiva, temveč se spodbujava in iz druge izvlečeva najboljše. Poleg tega sva tudi zasebno postali odlični prijateljici in se zelo radi druživa. Imeli bomo tudi posebne vizualije, in sicer na največjem LED-zaslonu v Evropi. Pridite, mislim, da si lahko obetate svojevrstno akustično poslastico.
Tudi sicer radi hodite v kino?
Največ filmov pogledam doma, grem pa rada tudi v kino, saj je to vseeno drugačna izkušnja. Hodim v Kinodvor in Kinoteko ter redno spremljam njun program. Vsako leto si kupim nekaj vstopnic za Liffe, ki mi deževni in mrzli november naredi znosnejši. Sicer pa se rada udeležim festivala FEKK in uživam ob gledanju kratkih filmov na prostem pod zvezdami.
Kaj še radi počnete v prostem času?
Poleti sem res uživala, da sem lahko v miru poležavala v senci, poslušala valovanje morja in brala knjige. Če je le čas, zelo rada igram tenis, kolesarim, plešem, hodim na koncerte, božam moja mačka in se s prijatelji družim ob dobri hrani, najraje na večerjah.
