V niti najmanj obetavnem letu, ki se je šele dobro izteklo, je Slovenijo na veliko zgrabila elitomanija. Nenadoma so se nekateri sami začeli proglašati za elitnike, recimo gradbenik Jože Anderlič, čeprav s posvojenim buržujskim priimkom Shellenburg trenutno ob slabi prodaji stanovanj domnevnim elitnikom grgra pod pritiskom bank. Ali pa elitna družina Šešok s poglavarjem Dušanom, ki je pozabil na prijetne mladostne dni v izjemno mali počitniški hišici svojih staršev na Zaplani, ko še ni bil milijonar. Pravi elitniki ne poznajo bahaštva in nastopaštva. Živeti z bogastvom, ga tudi deliti, obnavljati in ga spoštovati je namreč edino možno, ko že nekaj generacij z njim živi povsem normalno življenje. Večina naših elitnikov je še daleč od začetkov mini buržoazije.
Elitni cvetober na Hvaru
Zato ni presenetljivo, da je vrednostna ocena slovenskih elit izključno premoženjska. Postavljajo se z vilami, da lahko pridejo v televizijsko oddajo Ambienti, razkošna počitniška domovanja imajo v Kranjski Gori, manj na Bledu in v Bohinju, kjer je že domačih nastopačev dovolj, seveda v Portorožu, ob dalmatinski obali s cvetnim izborom na otoku Hvaru. Treba se je voziti s prestižno znamko avtomobilov, imeti parkirano jahto, siliti je treba povprečno nadarjene otroke na slavne šole v tujini, od koder se običajno kmalu potiho vrnejo domov. Zaradi premoženja večno v strahu se jih je kar precej s plenom naselilo v Švici, celo v Monaku ali pa daleč stran v Dubaju, kjer pa so kmalu ugotovili, da je nagrabljenega bogastva komaj za preživetje.
Zanimivo, da na lestvicah bogatih ni advokatov, niti tistih, ki so obilo cuzali v sodnih postopkih od družin, ki se jim je premoženje prednikov vračalo. Dali so si plačevati kar v naturalijah ali pa so v spregi z bankami za malo denarja vse skupaj pokupili kar sami in drago preprodajali.
Kot advokatski je tudi zdravniški poklic sam po sebi eliten in spoštovan, vendar jim ugled uničuje peščica sindikalistov zdravnikov, ki po enoletnem štrajku še vedno zahtevajo od države tako bogata plačila, da bi lahko zlezli na lestvice elitnikov milijonarjev. Na lestvicah bogatih so najbolj dobrodošli posamezniki in družine, ki so si z lastno idejo, delom in marljivostjo pridobili bogastvo, ki ga ne razkazujejo na vsakem koraku. Je pa med milijonarji dolga vrsta takih, ki so izkoristili osamosvojitev in so z repom še vedno zataknjeni v socializem. Prav za slednjimi je ostal »ogljični« odtis najslabše vrste.
Sami so se trije dali uradno zapisati med elitnike, če razkrijemo na prvem mestu njih, ki so člani vzvišenega združenja Trilateralne komisije, bogatašev, politikov in bajno plačanih lobistov: bankir Marko Voljč in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac sta nazadnje poslovno drugovala v zdaj kitajskem Gorenju, zraven pa imata še Žigo Vavpotiča, ki je menda zanimiv, potem ko je starejše popeljal v skrivnosti računalništva. Sicer pa je Vavpotič doživel vrhunsko ambiciozno vzhičenje, ko je na njegov 40. rojstni dan prišla sama predsednica države Nataša Pirc Musar in imela celo slavnostni govor. Žiga ji je namreč pomagal polniti blagajno za predvolilno kampanjo, torej bo najbrž že kmalu zlezel še nekam višje!
Trilaterala je izšla iz ideje prostozidarskih lož. Tudi Slovenija ima svojo, načeluje pa ji verjetno najbolj sposoben in odločen zasebni zdravnik, ki je na dobri poti do graditve svoje bolnišnice na Golniku, dr. Marko Bitenc. Trenutno verjetno zelo začuden, ker jih je Janez Janša, ki očitno ne ve, zakaj pravzaprav gre, na »mitingu resnice SDS« pred sodiščem v Celju napadel kot običajno komuniste in prvič prostozidarje.
Res pa je, da je po smrti papeža Janeza Pavla II. pod njim vzcvetela in za njim izgubila večino zanimanja druščina Opus dei, še bolj pa Malteški vitezi in Vitezi Kristusovega groba. Opusu dei pri nas še vedno načeluje kardinal v pokoju dr. Franc Rode, posledice pa močno čuti evroposlanec Milan Zver, ki se je obupno trudil priti mednje. In res, postal je izjemno pameten!
Uspešni bežijo pred elitami
Večina slovenskih regij in krajev ima svoje močne lokalne elitnike, prave sodobne inovativne lastnike malih in srednjih podjetij ter celo pravih tovarn. Njim gre vsa čast in slava. Lep primer je družina Gregorčič iz Šmarjete na Dolenjskem. Oče Franc in trije sinovi Gašper, Franc in Miha predelujejo plastiko v svojem podjetju Plastform, v katerem zaposlujejo 700 delavcev. V Šmarju so obnovili nekdaj mogočno hišo družine Karlovšek in na prizidek postavili pravo letalo v opozorilo: Lahko gremo še višje!
Najmlajši slovenski bogataš, ki mu je uspelo s spletno trgovino, Rok Slapar iz Jarš pri Domžalah je svojo podjetnost preskusil s pobiranjem izgubljenih žogic za golf. Doma jih je opral in kot skoraj nove prodajal po spletu.
Marjan Batagelj, z ženo Katjo »lastnik« Postojnske jame, smučišča in hotela Cerkno ter luksuznih apartmajev na Jezerskem, je bil v mladosti športni tekmovalec v balinanju, pri katerem je dobil tudi idejo, da bi prodajal sesalce za prah. In je šlo, vse do bajnih zaslužkov s podzemljem.
Lokalno Batagelj ni prav radodaren kot sponzor, zato niti slučajno ni tako priljubljen kot na Vrhniki Janko Koprivec, ki je postavil mogočno tovarno za predelavo gume in plastike Silico. In se mu je zgodilo prijetno, da je njegova srčna dama postala diplomatka Nataša Prah, nekdaj žena tudi diplomata Primoža Šelige, sina pisatelja in ministra Rudija Šelige. Koprivec na Vrhniki med drugim podpira tudi močno ekipo v malem nogometu.
Na štiri različne načine so kot nekdanji ministri hoteli uspeti tudi v poslu. Že opisani Dušan Šešok, ki je kot finančni minister pod Lojzetom Peterletom dobil za nagrado Iskro. V lastništvo je vključil oba sinova in obe snahi, Matijo in njegovo Sabino ter Klemna z ženo Mojco. Finančno zgodbo je družina nadgradila s svetovalnim navalom na pokojnega generalnega direktorja SCT Ivana Zidarja, ki se jih je skušal znebiti, vendar so ga čedalje bolj stiskali v kot.
Minister na raznih položajih Igor Bavčar je iz politike odšel že na davno prej rezervirano mesto predsednika uprave Istrabenza, izjemno poslovno uspešnega pod Jankom Kosmino, ki je sinu Mitji zgradil tako brzinsko jadrnico, da so nekaj let dajali vetra nadutim italijanskim jadralcem na slavni Barkovljanki. Bavčar je pognal hotel Palace v naročje Srbom, nafto pa so na koncu dobili Madžari.
Andrej Vizjak, dolgo časa ne prav posrečena figura v stranki SDS, je zablestel kot minister, ki je privilegirano kupil delnice Petrola in za vedno postal državni urejevalec bregov spodnje Save, ob kateri stojijo hidroelektrarne.
Tudi v Peterletovi vladi je že pokojni Maks Bastl s položaja ministra odletel zaradi nikdar pojasnjene finančne afere Slovin, vendar je vseeno pristal na nogah in pohopsal tovarno Emo Celje. Preimenovano v Holding Bastl jo zdaj vodi vdova Simona z njunimi otroki. Še najbolj eleganten skok iz neelitne politike v znosno elitno kulturo je uspel nekdanji šefinji državnega protokola Kseniji Benedetti …
