Potem ko so nekdanjega jeseniškega ravnatelja, olimpijca in smučarskotekaškega funkcionarja januarja lani na kranjskem okrožnem sodišču za tri kazniva dejanja (poleg spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, mu je tožilstvo dokazalo še dve kaznivi dejanji neupravičenega slikovnega snemanja) obsodili na enotno kazen tri leta in deset mesecev zapora ter mu podaljšali ukrep prepovedi približevanja žrtvi, primer še vedno čaka na pravnomočnost in posledično izvršljivost zaporne kazni. Višje sodišče naj bi o usodi jeseniškega ravnatelja vendarle odločilo v ponedeljek.

Tja se je zadeva preselila po tem, ko se je lanskega februarja nekdaj ugledni Kranjskogorčan skupaj s svojim zastopnikom Markom Klofutarjem, ki ga zagovarja po odločbi brezplačne pravne pomoči, pritožil na višino dodeljene kazni. Po naših informacijah naj bi letos na pobudo Klofutarja odpadli že dve seji ljubljanskega višjega sodišča, na katerih naj bi razpravljali o usodi obtoženega, medtem ko naj bi bila prihodnja seja, ki bo zaradi občutljivosti tematike oziroma zaradi zaščite mladoletne žrtve zaprta za javnost, razpisana za 10. februar.

Velika bojazen zaradi šole v naravi

Že več kot leto dni po obtoženčevem priznanju krivde pa njegovo še vedno svobodno gibanje močno vznemirja 12-letno oškodovanko in njeno družino. Redni preventivni klici policistov, obveščanje pristojnih o vsakem dekličinem premiku zunaj domačega kraja in pripovedi znancev, ki naj bi obtoženega večkrat srečali med pohajkovanjem ali nakupovanjem v bližini dekličinega kraja bivanja in šolanja, so zanje zelo obremenjujoči.

Tudi oškodovanka mora namreč strogo upoštevati ukrep prepovedi približevanja, ki ga ima obtoženi. To pomeni, da se mu tudi sama ne sme namerno približati na manj kot sto metrov, v nasprotnem primeru jo lahko sodišče kaznuje z denarno kaznijo.

Šole se ne držijo vedno enotne prakse glede zaščite otrok. Medtem ko nekatere sprejmejo dodatne ukrepe, druge to storijo le, če so izrecno določeni v sodnem sklepu, čeprav zakon ne prepoveduje izvajanja dodatnih varnostnih ukrepov. Tak pristop pa nikakor ne zagotavlja najboljše zaščite za otroke.

Mama oškodovanke

V tem tednu je deklica, ki je sedaj učenka ene od osnovnih šol v Radovljici, v zimski šoli v naravi (ŠVN) v Kranjski Gori, kjer pa je tudi bivališče obtoženega. Ta se zelo rad giba tudi v Planici, kjer je deklica v teh dneh nastanjena v tamkajšnjem centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). O tem je dekličina mama pravočasno obvestila tudi načelnika kranjskogorske policijske postaje, ki je zagotovil, da če bodo obtoženega opazili v bližini njene hčere, bodo slednjo takoj zaščitili in jo odmaknili na varno lokacijo.

»Beganje naokoli in iskanje bivšega«

Policisti so mamo deklice prosili za posredovanje urnika dejavnosti ŠVN in kontaktne številke ves čas dosegljive osebe, a se je glede tega v vodstvu šole precej iskrilo že na roditeljskem sestanku, na katerem je tekla razprava v zvezi z odhodom učencev v ŠVN. Zaradi domnevnega neustreznega odziva ravnatelja pri zagotavljanju varnega okolja za deklico v času ŠVN se je njena mama nedavno obrnila tako na šolski inšpektorat kot na varuha človekovih pravic Petra Svetino.

Kot nam je zaupala mama oškodovanke, radovljiška šola po njenem mnenju ni oblikovala celovitega varnostnega načrta za njeno hčer, kar je za osnovne šole običajna praksa, njene konkretne ukrepe za zagotavljanje varnosti hčerke pa je ravnatelj zavrnil ali jih označil kot nepotrebne.

Naši sogovornici je celo predlagal, da hči ostane doma, prav tako je zavrnil nadaljnjo razpravo in zavzel stališče, da gre za »družinsko problematiko«. »Ravnatelj je obljubil, da bo za hčer v ŠVN ustrezno poskrbljeno, ni pa konkretno povedal, na kakšen način bo to urejeno. Čeprav sem prosila le za osnovno preverjanje okolice, je ravnatelj pojasnil, da so zaposleni na šoli stoodstotno pripravljeni za svoje delo, da pa od njih vseeno ne bo zahteval, da bi pred aktivnostmi na prostem begali naokrog in iskali mojega bivšega partnerja,« nam je zaupala ogorčena dekličina mama.

Ukrep šoli ne nalaga dodatnih obveznosti

Tako šolska inšpektorica kot varuh človekovih pravic sta v svojem sklepu ocenila, da šola izpolnjuje svoje dolžnosti glede zagotavljanja varnosti deklice. Varuh je v odgovoru pojasnil, da prepoved približevanja zavezuje predvsem osebo, ki ji je izrečena, in šoli ne nalaga dodatnih varnostnih ukrepov.

Izpostavil je, da mora šola ob morebitni kršitvi takoj obvestiti policijo, vendar ni dolžna izvajati posebnih ukrepov, ki bi presegali zagotavljanje splošne varnosti vseh učencev. Dodal je, da bi bila šola dolžna izvajati dodatne ukrepe le, če bi bili ti izrecno določeni v sklepu o prepovedi približevanja.

»Žalostno. Tako sistem v naši državi zavaruje žrtve spolne zlorabe. Šole se ne držijo vedno enotne prakse glede zaščite otrok. Medtem ko nekatere sprejmejo dodatne ukrepe, druge to storijo le, če so izrecno določeni v sodnem sklepu, čeprav zakon ne prepoveduje izvajanja dodatnih varnostnih ukrepov. Tak pristop pa nikakor ne zagotavlja najboljše zaščite za otroke,« meni mama oškodovanke.

Priporočamo