Od heroina je v Evropi odvisen kak milijon ljudi, vrednost trga v EU pa so strokovnjaki leta 2021 ocenili na več kot 5 milijard evrov, kaže zadnje skupno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter Europola. Istega leta so v državah članicah zasegli kar 9,5 tone heroina, največ v zadnjih dvajsetih letih. A čeprav se je količina zaseženega plena v desetih letih podvojila, se je čistost heroina povišala, kar kaže na stabilen, reden dotok te droge v Evropo. Od leta 2011 se je čistost heroina povišala za kar 38 odstotkov, cena pa je kljub temu padla za 16 odstotkov. Po oceni raziskovalcev se cena grama giblje med 24 in 45 evri, odvisno od države nakupa.
Po navedbah slovenske policije večji zasegi niso povzročili pomanjkanja heroina na slovenskem trgu, posledično tudi niso povzročili višanja cen. »Uporabniki našega društva ne poročajo o slabši kakovosti oziroma manj čistem heroinu. Pri nas imajo možnost anonimnega in brezplačnega testiranja drog, na osnovi analize vzorcev pa ocenjujemo, da je bila lani povprečna čistost heroina približno 20 odstotkov. To je primerljivo s čistostjo prejšnjih let,« pravi Katja Krajnc iz Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma.
Največ opija po novem v Mjanmaru
Po navedbah EMCDDA padec gojenja maka po prevzemu oblasti talibanov v Afganistanu še ni vplival na pomanjkanje heroina v Evropi. »Če bo prepoved gojenja maka ostala v veljavi, bi lahko v prihodnosti pomembno vplivala na razpoložljivost heroina na tem območju. Te vrzeli na trgu bi zapolnili močni sintetični opioidi ali poživila, kot so metamfetamin in katinon. To pa bi imelo negativne posledice za zdravstvo in varnost v Evropi,« opozarjajo v poročilu.
Proizvodnja opija v Afganistanu se je drastično zmanjšala, in sicer za 95 odstotkov, na približno 330 ton, kar so ugotavljali v decembra objavljenem poročilu urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Največji proizvajalec opija na svetu je zdaj Mjanmar, kjer so leta 2022 proizvedli 790, lani pa že 1080 ton opija. Vrednost tega »opijskega gospodarstva« so lani ocenili nekje med 1 in 2,2 milijarde evrov, kar je predstavljalo od 1,7 do 4,1 odstotka BDP Mjanmara v letu 2022.
Po drugi strani se je po podatkih ZN v zadnjih letih v Afganistanu močno okrepila trgovina s sintetično drogo metamfetamin, kar kaže na preoblikovanje trga prepovedanih drog. V poročilu UNODC so izpostavili še drastično povečanje zasegov te droge v petih letih – z 2,5 tone leta 2017 na 29,7 tone leta 2021. Te navedbe potrjujejo tudi na slovenski policiji: »V Afganistanu so se preusmerili v izdelavo metamfetamina, ki ga v Evropo tihotapijo podobno kot heroin. Vse večjo pozornost bo treba nameniti tihotapstvu predhodnih sestavin, ki so bistvene za zaustavitev proizvodnje te droge,« pravijo v generalni policijski upravi (GPU). Katja Krajnc iz Stigme razlaga, da v nekaterih evropskih državah že opažajo zmanjšano ponudbo heroina, kar se lahko zgodi tudi v Sloveniji. »Upad ponudbe heroina na črnem trgu lahko povzroči povečano uporabo sintetičnih opioidov, ki predstavljajo večjo nevarnost za človeka kot heroin,« opozarja Krajnčeva. Zato je po njenem treba vzpostaviti in ohraniti preventivne programe (anonimno in brezplačno testiranje drog), program Nalokson za domov, ki je namenjen prvi pomoči pri predoziranju z opiopidi, ter vzpostavitev varne sobe za uporabo drog.
Na slovenskem trgu večje prisotnosti sintetičnih opioidov za zdaj niso zaznali, so nam zatrdili v GPU.
Balkanska pot še vedno aktivna
Heroin v EU tihotapijo po štirih poteh, skozi Balkana in Kavkaza ter po dveh poteh, ki vodita proti severu in jugu Evrope. Ključni koridor za oskrbo evropskega črnega trga ostaja balkanska pot, se je pa količina zasežene droge na njej v zadnjem času nekoliko zmanjšala zaradi strožjega mejnega nadzora na poti skozi Turčijo in Bolgarijo. »Pot ostaja enaka kot prejšnja leta, manjše količine k nam in naprej v zahodnoevropske države tihotapijo z osebnimi in tovornimi vozili predvsem iz Turčije. Kljub temu da v zadnjih dveh letih pri nas ni bilo zasega heroina, ki bi ga pripeljali v zabojniku v pristanišče Koper, se zavedamo, da pomorska pot še vedno obstaja,« pojasnjujejo v GPU.
Lani je slovenska policija zasegla 2,7 kilograma heroina, še vedno pa najbolj izstopa zaseg iz leta 2019, ko so konec oktobra odkrili 730 kilogramov heroina, ki bi bil na ulici vreden med 65 in 87 milijoni evrov. Slovenija je bila v tem primeru le tranzitna država. Zabojnik naj bi iz Združenih arabskih emiratov skozi Egipt pripotoval do nas, namenjen pa je bil na Madžarsko. Tudi v poročilu EMCDDA ugotavljajo okrepljen dotok po južni poti, kar je razvidno zlasti iz ogromnih količin heroina iz pristanišč v Iranu in Pakistanu. Pomembna pristanišča za pretovarjanje so v nekaterih arabskih državah, v vzhodni in južni Afriki ter tudi Turčiji. Glavna točka za pretovarjanje so postali Združeni arabski emirati, ki so hkrati tudi pomembno središče za pranje denarja in drugih kriminalnih aktivnosti.
