Bodoči mamici so avgusta 2017 v eni od slovenskih splošnih bolnišnic opravili vnaprej načrtovani carski rez. Prej ni imela zdravstvenih težav, po porodu pa se je vse obrnilo na glavo. Hudi glavoboli, neješčnost, ker ji je hrana povzročala slabost, napihnjenost, vnetja sečil in podobno so se vrstili. Potem pa je konec leta 2019 oziroma v začetku 2020 začutila še bulo v predelu levega jajčnika. Ultrazvok je pokazal tumor, treba ga je bilo odstraniti. Operacija oktobra 2020 pa je prinesla šokanten rezultat: izkazalo se je, da so leta 2017 v rani pozabili kirurški zloženec, kompreso iz gaze. Tujek se je spremenil v fibrozno tvorbo, ki je sčasoma začela pritiskati na sosednje organe in pacientki povzročati težave.

Ultrazvok je pokazal tumor, treba ga je bilo odstraniti. Operacija oktobra 2020 pa je prinesla šokanten rezultat: izkazalo se je, da so leta 2017 v rani pozabili kirurški zloženec, kompreso iz gaze.

Pacientka je tožila zavarovalnico, pri kateri ima bolnišnica zavarovano odškodninsko odgovornost. Na sodišču je opisala, kako je vsak dan čutila napihnjenost, vetrove, zaprtje. Imela je migrenske napade. Težila so jo nenehna ginekološka vnetja, a predpisana zdravila niso pomagala. Kar naprej je obiskovala ginekologa, ki ji ni znal razložiti vzroka, rekel je, da je psihično obremenjena, dal pa tudi antibiotike. Potem pa je začutila bulo. Najprej je mislila, da gre za zarastline, tako so ji najprej rekli. Ginekolog, ki je naredil ultrazvok, pa ji je razložil, da ima v trebuhu tumor. Napotil jo je še po drugo mnenje in nato so jo naročili na laparoskopsko operacijo. Ko so ji septembra 2020 na tak način poskušali odstraniti tumor, so ugotovili, da to ni mogoče, zato je mesec kasneje sledila klasična operacija. Našli so tujkov granulom zaradi zloženca in ga odstranili. Potem so težave izginile.

Strokovno napako priznali

Sodni izvedenec je potrdil, da je šlo za strokovno napako bolnišnice, ki jo je zavarovalnica priznala. Ponudila ji je 2500 evrov odškodnine, ki jih je pacientka sprejela, a se ji je vsota zdela prenizka. Zato je o morebitni dodatni odškodnini odločalo mariborsko okrajno sodišče. Zaradi telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem in začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti je gospa zahtevala 13.000 evrov, kar ji je sodišče v celoti priznalo. Strinjalo se je tudi s 5000 evrov odškodnine zaradi pretrpljenega strahu. Pacientka je razložila, da je bila zaradi slabšanja zdravja zaskrbljena, se je pa strah močno okrepil v obdobju, ko je zatipala bulo, do takrat, ko je izvedela za vzrok svojih težav. Zahtevek po odškodnini zaradi skaženosti (1000 evrov) je zavrnilo. Tožnica je povedala, da ima po ponovnem odprtju trebušne votline daljšo in bolj vidno zanjo motečo brazgotino. Sodni izvedenec pa jo je ocenil kot minimalno: funkcionalnost je ohranjena in o skaženosti ne more biti govora, je zatrdil. Bo pa pacientka dobila povrnjene vse stroške, ki jih je uveljavljala zaradi tuje nege in pomoči, ter potne stroške. Gre za nekaj več kot 600 evrov.

Odškodnina ostaja enaka

Zavarovalnica se je na takšno sodbo pritožila. Odškodnino zaradi nepremoženjske škode je ocenila kot previsoko, predlagala je znižanje na 7200 evrov. Po njenih trditvah bi morala dobiti odškodnino le zaradi najdenega tujka v telesu, ne pa tudi zaradi sterilizacije, ki so jo izvedli med istim operativnim posegom. Da bi torej to nekako morali ločiti. Mariborski višji sodniki se niso strinjali, češ da so operacijo primarno opravili zaradi odstranitve tujka in ne sterilizacije. Ker so jo že operirali, se je pacientka dogovorila še za istočasno sterilizacijo, saj je vedela, da otrok ne bo več imela.

Višjim sodnikom se je zdela neutemeljena tudi pritožba zavarovalnice zaradi odškodnine za pretrpljeni strahu. Predlagala je 3000 evrov. Zavarovalnica je trdila, da je pacientka strah ocenjevala in opisovala »z večjo intenziteto« kot sodni izvedenec, sodišče pa je odgovorilo, da sta izpovedi skladni. Strah je sčasoma naraščal, zaradi česar je iskala tudi psihološko pomoč pri svojih sestrah, ki se ukvarjata s tem področjem, in ginekologu. 

Priporočamo