Sedeminštiridesetletni Žarko Gorenjc, ki je marca 2021 v domači hiši v Dolah pri Grosupljem umoril svojo 36-letno ženo Jasno, bo v zaporu 21 let. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil sicer sprva obsojen na dve leti več, a mu je lani višje sodišče kazen omililo. Na to sodbo sta se z zagovornikom pritožila še na vrhovno sodišče, ki je zdaj zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Predlogu, da bi Gorenjca raje obsodili zaradi uboja (zagroženih je od pet do 15 let zapora) in ne umora (od 15 do 30 let zapora), ni sledilo. Prav tako ne očitkom o drugih napakah, ki naj bi jih po mnenju obrambe zagrešili nižji sodišči.
Gorenjc, inšpektor na Banki Slovenije, je 5. marca 2021 zgodaj zjutraj ženo v spalnici zadavil s pasom kopalnega plašča. Medtem je njuna hčerka spala v svoji sobi v istem nadstropju. Truplo je nato zvezal in ga dvanajst ur pustil ležati na postelji. Potem se je z očetom odpeljal na policijo in priznal, kaj je storil. Po njegovih besedah je večer pred umorom spil šilce žganja in vzel kokain ter pomirjevalo kvelux.
Obramba je tako na nižjih sodiščih kot nazadnje na vrhovnem trdila, da žene ni ubil iz nizkotnih nagibov, kot so mu očitali. Sodišča ji niso dala prav. Jasno si je lastil in si jo povsem podredil, omejeval ji je stike s prijatelji in družino. Poročati mu je morala, kje je in s kom. Bil je tudi fizično nasilen, pred tragedijo jo je vsaj trikrat davil in grozil, da jo bo ubil ter da ne bo več videla hčerke. In ko ga je hotela zapustiti in se od njega ločiti (obiskala je tudi odvetnico) in mu nato povedala, da bo odšla ter da misli resno, tega ni hotel sprejeti. Raje jo je ubil, kot da bi ji pustil, da odide in živi svoje življenje.
Brez kršitve pravice do obrambe
V zahtevi za varstvo zakonitosti ste je obramba dotaknila tudi vprašanja Gorenjčeve prištevnosti v času kaznivega dejanja. Okrožno sodišče je ugotovilo, da je bil v kritičnih trenutkih (nebistveno zmanjšano) prišteven. Temeljilo je na izvedenskem mnenju psihiatra dr. Petra Preglja. Na višje sodišče je obramba prinesla drugačno mnenje; spisala ga je dr. Sanja Elizabeth Radeljak iz Zagreba. Na podlagi magnetno resonančnega slikanja Gorenjčeve glave je zatrdila, da ima spremembe na možganih, ki bi lahko povzročile vedenje »zunaj realnega stanja doživljanja« ter da je bil zato storilec verjetno neprišteven. Na višjem sodišču so opravili glavno obravnavo, na kateri so oba strokovnjaka soočili, dodatno pa zaslišali izvedenko za toksikologijo, še enega psihiatra, ki je nastopal v vlogi strokovnega pomočnika obrambe in angažirali še izvedenca za nevrologijo. Rezultat je bil na koncu enak: Gorenjc je bil prišteven.
V zahtevi za varstvo zakonitosti je obramba zatrjevala, da mu je bila kršena pravica do obrambe. In sicer zato, ker zagrebške strokovnjakinje niso seznanili z (drugačnim) mnenjem nevrologa in dopolnjenim mnenjem psihiatra, da bi lahko na to odgovorila. In zato, ker niso sprejeli predloga za postavitev novega izvedenca psihiatra oziroma skupine psihiatrov UKC Maribor. Vrhovno sodišče je razsodilo, da Gorenjc zaradi tega ni bil prikrajšan v zvezi s pravico do predlaganja dokazov, ki bi mu utegnili koristiti.
