Na šest let in pet mesecev zapora je bil aprila lani obsojen 63-letni psiholog in nekdanji učitelj na srednji šoli. Psihično in fizično je trpinčil (prvo) ženo in njune štiri od skupno šestih otrok. Njegova 50-letna (druga) žena, tudi učiteljica, je zaradi surovega ravnanja s tremi otroki dobila pogojno kazen dve leti zapora s triletno preizkusno dobo. Odredili so ji še triletno varstveno nadzorstvo in obiskovanje psihološke posvetovalnice. Na sodbo sta se pritožila, prav tako obtoženčev zagovornik Žiga Podobnik. Zdaj je višje sodišče sodbo zanjo v celoti potrdilo, medtem ko bo on v zaporu precej krajši čas. V času po izreku prvostopenjske sodbe je namreč za dve kaznivi dejanji nastopilo zastaranje. Pregon zaradi nasilja nad nekdanjo ženo avgusta lani, zaradi zanemarjanja in surovega ravnanja z najstarejšim otrokom pa junija lani. V tem delu je sodišče obtožbo zavrnilo, za druge očitke pa mu je izreklo tri leta in pol zapora. Imen storilcev ne navajamo zaradi zaščite prizadetih otrok.
Duhovno ga je bila nevredna
Sojenje je potekalo dvakrat. Najprej je bilo odprto za javnost, ko je višje sodišče prvo sodbo razveljavilo in se je sojenje začelo znova, pa so se vrata sodne dvorane trdno zaprla. Obtoženka je namreč potožila, da se je morala kot učiteljica soočiti z več »neljubimi situacijami«. »Vodstvu šole so pošiljali članke s pripisi v smislu, bojte se, kako bo delala z otroki,« je razložila in dodala, da ima tudi sama šest otrok, ki z vsem tem nimajo nič.
A pretresljive izpovedi oškodovancev, ki jih je bilo slišati na prvem sojenju, so razkrile razsežnosti grozot, ki so se dogajale za štirimi stenami doma. Prva žena je podrobno opisala, kaj je počel z njo, ko sta bila še v zakonu in tudi pozneje, ko je bil že z drugo ženo. Tepel jo je, brcal, grabil za lase, zmerjal s prasico, kurbo, nehvaležnico, izdajalko. Pogosto je poslušala, da je »duhovno nevredna«, »vampirska mati« in podobno. Izoliral jo je od prijateljic (niso bile dovolj »duhovno razvite«), staršev in sčasoma je tudi sama začela verjeti v njegove besede.
Tudi po razvezi je skrbela za gospodinjstvo, ki si ga je delil z novo ženo, dajala mu je vso plačo. To je videla kot edino možnost, da ohranja stike z otroki, ki so ostali pri njem. Otroci so odraščali v nasilju, izvajala sta ga oče in mačeha. On jih je na tak način »duhovno očiščeval«. Eno od hčera je denimo med spanjem večkrat za lase zvlekel iz postelje, brcal, tepel, z njeno glavo butal ob pohištvo. Kričal je, da si je zaslužila, ker je kurba, prasica, smrad in ker je v njem »dvignila zmaja«. Če je kdo od otrok zajokal, je vse postavil v vrsto, določil krivca za jok in ga nato pretepel. Pred očmi vseh drugih.
Del kaznivih dejanj je zastaral
Nekdanja žena je šla na policijo po tistem, ko je v prometni nesreči umrla ena od hčera. Takrat so se pri sorojencih začele kazati hude težave, najmlajšega so morali tudi hospitalizirati. Po mnenju obrambe je bila kriva smrt sestre, kompleksni odnosi med prvo in drugo ženo, med njunimi otroki in občutljiva leta, v katerih so se znašli otroci. In ko sta se leta 2014 dva otroka preselila k mami, tudi njena »indoktrinacija«. A po mnenju izvedenk so se posledice dolgotrajnega fizičnega in psihičnega nasilja obtožencev povečini kazale kot posttravmatske motnje.
Po navedbah iz obtožnice je prva žena nasilje doživljala od novembra 2008 do poletja 2014. Ker po desetih letih kazenski pregon za kaznivo dejanje nasilja v družini ni več dovoljen, je poleti lani v tem delu zastaral. Prav tako nasilna ravnanja nad najstarejšim otrokom (od leta 2007 do 2014). Zato sta ta očitka iz sodbe izpadla, očetovo surovo ravnanje z drugimi tremi otroki pa je višje sodišče potrdilo. Za vsakega je bil, kot že na nižjem, obsojen na leto in tri mesece. Pri odmeri kazni je upoštevalo njegovo agresivnost (nasilje v psihični in fizični obliki, stalno podrejanje in zaničevanje ter zanikanje osnovnih pravic oškodovancev), neobčutljivost za njihove občutke in posledice, ki so jih zaradi njega utrpeli. Po mnenju višjega sodišča je prvostopenjsko sodišče sicer premalo upoštevalo dosedanjo nekaznovanost, časovno oddaljenost dogodkov in da ni v kakem drugem kazenskem postopku, kar je zdaj upoštevalo pri odmeri enotne kazni (tri leta in pol zapora). S pogojno kaznijo, ki jo je predlagal zagovornik, se ni strinjalo. Dolgoletno nasilje je bilo prehudo in je na otrocih pustilo močan pečat.
