Takoj na začetku sojenja v pravdni zadevi, v kateri nekdanji celjski okrožni sodnik Milko Škoberne od države zahteva 44.000 evrov, je sodnica Mojca Kanc javnost napotila iz sodne dvorane in nasprotnima stranema dala priložnost, da se poravnata. Kot nam je v telefonskem pogovoru po zaključku naroka pojasnil Škobernetov zastopnik Velimir Cugmas, še niso dosegli končnega dogovora, bodo pa s poravnavo še nadaljevali.
Pregon zaradi pričanja
Tožba, ki jo je Škoberne vložil proti državi, se nanaša na njegovo - kasneje razveljavljeno - obsodbo zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe. Škoberne je leta 2007 pričal na sojenju zoper Milana M. Slednjega je leta 2000 na prvi stopnji obsodil zaradi umora Jova S., Milan M. pa se je nato znašel še v kazenskem postopku zaradi krive ovadbe. Škobernetu je namreč očital, da je v enem izmed drugih postopkov zadrževal sodni spis in zato od obdolženih v zahvalo prejel avtomobil. Tožilstvo mu ni verjelo, zato je Milana M. preganjalo zaradi krive ovadbe, na sojenju pa je Škoberne nastopil kot priča. Kot je bilo navedeno v zapisniku, naj bi Škoberne na sodišču dejal, da je obdolženca, ki ga je omenjal Milan M., obsodil, kar pa ni bilo res, saj je primer zastaral. Tožilstvo je zato Škoberneta preganjalo zaradi krive izpovedbe, nekdanji sodnik pa se je zagovarjal, da naj bi sodnica njegovo izjavo nerodno narekovala na zapisnik. Škoberne je zatrdil, da je rekel le, da misli, da ga je obsodil.
Trpel, kot še nihče
Zaradi krive izpovedbe je bil leta 2014 na prvi stopnji obsojen na šestmesečno zaporno kazen, sodbo je nato potrdilo tudi višje sodišče, vrhovni sodniki pa so čez dve leti sodbo razveljavili in primer vrnili na prvo stopnjo. Škoberne je bil tudi v drugo na mariborskem okrajnem sodišču spoznan za krivega, višje sodišče je sodbo nato delno spremenilo in ga skupaj s predhodno obsodbo na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine v drugi zadevi obsodilo na pet let in štiri mesece zapora. Leta 2018 je sledil preobrati, saj je vrhovno sodišče ponovno razveljavilo sodbi nižjih sodišč in ga dokončno oprostilo. Do takrat je Škoberne zapor že zapustil, saj so mu odobrili pogojni odpust.
Za čas, ki ga je na račun kasneje razveljavljene obsodbe preživel v zaporu, je Škoberne od države zahteval povrnitev škode, državno odvetništvo pa mu je ponudilo 1840 evrov. Škoberne se s ponudbo ni strinjal in je na sodišče vložil tožbo, s katero od države zahteva 44.000 evrov z zamudnimi obrestmi od julija 2018 dalje. Njegov pooblaščenec Cugmas je v tožbi med drugim zapisal, da je Škoberne »zaporno kazen prestajal v najtežjih okoliščinah, ki jih je kdaj koli prestajal kakršen koli zapornik, ker je bil edini kazenski sodnik, ki je bil brez kakršnega koli varovanja zaprt skupaj z obsojenci, ki jih je bodisi sam obsodil na zaporno kazen, ali so bili obsojeni po drugih sodnikih, tožnik pa je bil katalizator za njihovo nezadovoljstvo z obsodbami, njihovo jezo in bes zaradi domnevno neupravičenih in nezakonitih obsodb«. Zato je hudo duševno trpel, in bil v smrtnem strahu, saj so mu nekateri obsojenci grozili in mu vzklikali: »Kaj je k***a, so te le čapnili in obsodili!«
Zato meni, da mu pripada 31.000 evrov odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi nezakonite okrnitve pravice do osebne svobode in 13.000 evrov odškodnine za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime.
