Moški, ki so mu še v času študija po nepotrebnem odstranili testis, kljub temu da tumor na njem ni bil rakav, je pred petimi leti zaradi zdravniške napake vložil tožbo zoper UKC Ljubljana. Lansko pomlad je ljubljanska okrožna sodnica Ksenija Zelhofer Orehek z vmesno sodbo odločila, da je ta utemeljena. Ker se nobena stran nanjo ni pritožila, je sodba že postala pravnomočna. V nadaljevanju postopka sodišče odloča le še o višini škode.
Tožnik zaradi duševnih in fizičnih bolečin pa tudi zaradi prestanega strahu zahteva 450.000 evrov odškodnine. Na nedavni obravnavi so zaslišali sodnega izvedenca medicinske stroke, ki pa na določena vprašanja strank ni znal odgovoriti. Sodišče je tako postavilo še izvedenca psihiatrične stroke, ki bo ocenil psihično trpljenje tožnika, kako je doživljal celoten proces in kakšne posledice je napačno zdravljenje pustilo pri njem. »Iz mene so naredili invalida; do konca življenja moram biti na hormonski terapiji. Obenem to zelo slabo vpliva na moje psihično zdravje. Moški dobro vedo, o čem govorim,« o posledicah pravi tožnik.
Šest let mislil, da ima raka
Kalvarija danes 35 let starega moškega se je začela poleti 2013, ko je zaradi bolečin v desnem testisu obiskal zdravnika. Specialist urolog je mesec dni kasneje zatipal domnevno rakavo zatrdlino, ki bi lahko bila, če je ne bi odstranili, smrtno nevarna. »Zaradi tumorja bo treba odstraniti modo,« mu je takrat povedal zdravnik. Na urološkem konziliju na Onkološkem inštitutu so ga obvestili, da so mu uspešno odstranili tumor v stadiju ena, kemoterapija ali obsevanje pa ni bilo potrebno. Test po operaciji je namreč pokazal, da gre za nenevarno tvorbo. »Bil sem tako srečen, da rak ni šel naprej. Niti posumil nisem, da bi šlo za benigni tumor,« je med sojenjem pojasnil tožnik.
Ker se je bal ponovitve bolezni, se je oktobra 2014 odločil še za preventivno odstranitev levega zakrnelega moda. Če ne bi mislil, da ima raka, se za to ne bi odločil. »Za nastalo škodo je izvedel šele oktobra 2019. Vse do takrat je mislil, da je imel malignega raka, saj mu diagnoze ni nihče razložil,« piše v vmesni sodbi. In še, da mu vse možnosti operativnega posega niso bile ustrezno predstavljene. »Tožniku in njegovi partnerici na podlagi prepričljive izpovedbe sodišče verjame, da diagnoza ni bila pojasnjena na ustrezen način, da bi pacient razumel njeno vsebino,« je v vmesni sodbi odločila sodnica. Tožnik se za poseg tako ni odločil na podlagi ozaveščene, informirane in svobodne privolitve.
Sodnica je na osnovi dokaznega postopka ugotovila, da je tožniku nedvomno nastala škoda. Po mnenju tožnikove odvetnice Olivere Gomboc je ta nenadomestljiva. Čeprav raka sploh ni imel, je več let živel v strahu, da se bo zahrbtna bolezen vrnila, otrok po naravni poti ne more imeti (še pred operacijo so mu sicer odvzeli spermo za umetno oploditev), s partnerico se zanje tudi nista odločila iz strahu, da bi odraščali brez očeta. Po operacijah je po nepotrebnem trpel tudi fizične bolečine, dolgoročne posledice ima zaradi hormonskih terapij, ki jih bo moral prejemati do konca življenja. V UKC sicer vztrajajo, da so delali le v dobro pacienta.
