»Aprila 2021 sem bil hospitaliziran zaradi rutinske operacije malih možganov, rekli so mi, da je nezahtevna in da bom šel po petih dneh domov. A prišlo je do zapletov, skupno sem imel pet operacij. V bolnišnico sem prišel na nogah, končal pa na vozičku. Nimam svobode, nimam normalnega življenja. Hoditi ne morem, ne morem vstati, oteženo imam dihanje, prehranjevanje, pitje, vse ... Pomagata mi dva osebna asistenta in družina,« je na sodišču pripovedoval 31-letni Ljubljančan Marijo Grbić. Ima težave z govorom, zato ga je bilo težko razumeti, prav tako s požiranjem, dihanjem, ravnotežjem, nepokretnostjo. Po njegovem prepričanju je vsega kriva malomarno in nestrokovno opravljena operacija, ki so mu jo v ljubljanskem kliničnem centru opravili 8. aprila 2021. Zato UKC Ljubljana in Generali, pri kateri ima bolnišnica zavarovano odškodninsko odgovornost, toži za dobrih 400.000 evrov.
Grbić je med opravljanjem geodetskih del opazil, da ima težave z ravnotežjem. Ko je poleti 2020 po potapljanju zbolel za pljučnico, mu je osebna zdravnica svetovala obisk pri nevrologu. Postavili so mu diagnozo arnold-chiarijev sindrom, laično rečeno gre za stanje, ko mali možgani zaradi premalo prostora pritiskajo na možgansko deblo. Gre za prirojen pojav, katerega posledice se pokažejo čez leta. Dr. Tomislav Felbačić, takrat specializant nevrologije, mu je po posvetu s svojim mentorjem, predstojnikom oddelka dr. Romanom Bošnjakom, svetoval kirurški poseg. Za operacijo je bil predviden Felbačić, ki mu tožnik očita pomanjkanje izkušenj. A sta oba zdravnika na sodišču povedala, da je operacijo opravil Bošnjak, Felbačić pa mu je asistiral. Ko so namreč pacienta s trebuha namestili v pravo lego za operacijo, je Bošnjak videl, kako ima grajen vrat, in menil je, da je to »delo za profesorja«.
»Če bi bil moj sin, bi naredil enako«
Tožnik trdi, da je bil poseg opravljen nestrokovno in malomarno, zato je v tednih, ki so sledili, prišlo do poslabšanja Grbićevega zdravstvenega stanja. Nazadnje pa celo do zastoja dihanja, reanimacije in takrat nastale okvare možganskega debla. Zato ga je 27. aprila Bošnjak na istem mestu še drugič operiral. Kljub temu da je bila operacija dobro izvedena, si pacient ni več opomogel. Kot rečeno, ima zdaj številne hude težave in je stoodstotni invalid – povzročena mu je bila katastrofalna škoda, piše v tožbi.
Bošnjak je na prostoru za priče zatrdil, da je prva operacija potekala v redu. Po njej je bilo Grbiću najprej bolje, nato pa se je stanje začelo slabšati. Po antibiotični terapiji, sumili so na meningitis, se je stanje umirilo, napisali so že predlog za zdravilišče. Potem so se spet začeli pojavljati različni simptomi, nato je neko popoldne postal neodziven in klicali so ekipo za reanimacijo. Zaradi zmanjšanja pritiska na hrbtenjačo se je Bošnjak odločil za novo operacijo. Kot je dejal, je bil po njej zelo optimističen. A so se pri pacientu sčasoma spet začele pojavljati različne težave, ki so jih sproti poskušali reševati, tudi z operacijami. Grbića je obravnaval do sredine oktobra 2021, ko so svojci zahtevali drugega zdravnika (skupno je bil v bolnišnici deset mesecev, nato pa še deset mesecev na URI Soča). »Vse operacije so bile nujne in opravljene v skladu z zdravniško doktrino. Če bi bil moj sin, bi naredil enako,« je izjavil Bošnjak.
Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ga ne bi operirali, je odvrnil, da bi se morda poškodoval na višini, nenadno zaspal z zastojem dihanja, vse bolj bi bil odvisen in nebogljen. »Šlo bi v smeri invalidnosti oziroma nenadne smrti,« je dejal. Grbić pravi, da mu je Felbačić pred posegom zagotovil, da bo vse v redu. Felbačić je to zanikal. Pojasnil je, da ga je seznanil z namenom posega in z možnimi zapleti, vse do tetrapareze in smrti. »Operacijo pa smo svetovali, da bi preprečili poslabšanje,« je dejal. x
