Posnetek marčevske aretacije za Bežigradom, v kateri so trije policisti v civilu uporabili silo, eden izmed njih pa si je nato golo podlaket drgnil ob steno, je vzbudila sum, da se je policist namerno poškodoval, da bi lažje upravičil uporabo sile in bil upravičen tudi do odškodnine zaradi poškodbe na delovnem mestu. Kot smo izvedeli, je policija v tem primeru sprožila notranje-varnostni postopek, preiskavo pa zaradi suma morebitnega kaznivega dejanja odstopila posebnemu oddelku na specializiranem državnem tožilstvu, ki je pooblaščeno za preiskavo in pregon kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. Po naših neuradnih informacijah naj bi policist drgnjenje roke ob steno pred nadrejenimi pojasnjeval, da si je želel z roke odstraniti umazanijo.
V dobrem letu za 90 tisoč evrov odškodnin
Kako prepričljiv bo pri pojasnjevanju, da se ni namerno poškodoval, bodo presojali pristojni, na generalni policijski upravi pa so nam vmes pojasnili, da je v obdobju od začetka leta 2024 pa do konca letošnjega marca zaradi poškodb pri delu 26 policistov prejelo odškodnine v višini 90.730,99 evrov, še šest primerov pa je v postopku pri zavarovalnici. Povprečna odškodnina, ki jih policisti prejmejo zaradi poškodb pri delu, tako znaša okoli 3500 evrov, pri čemer pa se višina dodeljenih odškodnin seveda giblje glede na težo poškodb. Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da ima policija sklenjeno polico za zavarovanje splošne odgovornosti, tako da odškodninske zahtevke v celoti obravnavajo zavarovalničarji, ki presodijo, ali je zahtevek upravičen in kakšna odškodnina posameznemu policistu pripada.
Preden zavarovalnice prejmejo zahtevek za izplačilo odškodnine, steče postopek znotraj policije. Prijavo o poškodbi pri delu podajo za to določeni policijski vodje enot, v katerih poškodovani opravlja svoje delo. Kot pojasnjujejo v vodstvu policije, se vsaka poškodba tako preverja na več ravneh. Poškodovanemu neposredno narejeni evidentirajo poškodbo, preverijo okoliščine in o tem poročajo, zavarovalnica pa preveri medicinsko dokumentacijo in okoliščine škodnega dogodka. Policisti lahko namreč uveljavljajo odškodnino iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja.
Največ se jih poškoduje v prometnih nesrečah
Na vprašanje, koliko primerov lažnega prikazovanja nastanka ali obsega poškodb so obravnavali v zadnjih letih (in koliko morebitnih disciplinskih ali drugih delovno-pravnih ukrepov so sprožili zaradi tega), nam na policiji niso odgovorili, saj podatkov ne vodijo na način, da bi lahko pripravili odgovor. Koliko odškodninskih zahtevkov policistov zavrnejo, pa prav tako ne razkrivajo v največjih slovenskih zavarovalnicah, na katere smo se obrnili, saj gre za poslovno skrivnosti.
Iz podatkov generalne policijske uprave je sicer razvidno, da letno zabeležijo približno 80 poškodb policistov. V zadnjih treh letih so tako zabeležili 236 poškodb pri delu, med katerimi je največ poškodb, ki nastanejo v prometnih nesrečah (63), ob prejetih udarcih (48) in med uporabo prisilnih sredstev (40). Nabor različnih poškodb pri delu je sicer zelo širok, od površinskih poškodb, zlomov, izvinov, vreznin, padcev, zdrsev … eden izmed policistov je poškodbo pri delu v zadnjih treh letih uveljavljal tudi po kategoriji »stres, šok, čustva«.
