Na pet let zapora je senat pod vodstvom Maje Povhe obsodil 43-letnega Iračana Rašida Aziza, obtoženega terorizma. Pripor, ki bi se mu, če sojenje še ne bi bilo končano, iztekel jutri, so mu podaljšali do pravnomočnosti sodbe oziroma nastopa kazni. Vendar ne grožnja z odpravo pripora ne nadzor nad potekom kazenskega postopka, ki ga je pred dnevi odredil pravosodni minister, po besedah Povhetove nista vplivala na razsodbo. »Senat se je odločil po svoji vesti in upoštevaje vse na glavni obravnavi izvedene dokaze. Vpliva ministrstva, medijev, politike na našo odločitev ni bilo,« je zagotovila.
Aziz je bil torej obsojen, češ da je najmanj od 9. aprila 2016 do 30. decembra 2016 na območju Iraka sodeloval v Islamski državi (IS), ki je bila na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN leta 2015 prepoznana kot teroristična organizacija. Deloval je v vojaški enoti Dat Al Savari, za kar je prejemal plačilo in dodatno »štipendijo« za oskrbo svojih sorodnikov.
Plačilne liste verodostojne
Bistven dokaz so bile tri plačilne liste, ki so jih naša policija in nato tožilstvo ter sodišče pridobili od ameriškega FBI. Na njih je bilo navedenih več deset tisoč prejemnikov denarja. Kot ostali je imel tudi Aziz v teh tabelah svojo identifikacijsko številko, ki so jo sodelavci IS po pričevanju dr. Daniela Miltona z ameriške vojaške akademije West Point dobili, če so z IS sodelovali vsaj 30 dni. Povhetova je v obrazložitvi sodbe povedala, da so v tem in drugih pridobljenih dokumentih zapisane različne variacije imena osebe, ki se je pri nas predstavila kot Rašid Aziz. To velja tudi za dan in mesec rojstva. Kar pa ni čudno, saj se je izkazalo, da je obtoženi, potem ko je zaprosil za azil pri nas, nato pa državo (dvakrat) zapustil, tudi v Nemčiji in Franciji uporabljal različne »nianse« imena in datume rojstva.
»Sklepamo, da ste s tem želeli prikriti svoj izvor in povezavo z IS,« je dejala sodnica. Po drugi strani je poudarila, da je na plačilnih listah ime obtoženčevega očeta, ujema se tudi podatek, da ima eno ženo, prav tako osebni podatki njegovih treh otrok. Tako kot tožilec Aljaž Britvič v končnem govoru je tudi Povhetova opozorila, da so bile tabele s plačilnimi listami najdene na različnih krajih (v Iraku in Siriji), v različnih časih in s strani različnih organov. FBI je sodišču priskrbel skrbniško verigo poti dokazov od zasega naprej, v zvezi s tem so zaslišali agenta Jeoffreyja Shawna Petersa. »Navedbe obrambe, da gre za izmišljene podatke, nas niso prepričale. Nobenega dokaza ni, da so ZDA posegale vanje,« je izjavila sodnica.
Opozorila je tudi na fotografijo, ki so jo koalicijske sile leta 2016 našle v Iraku, izsledile pa so jo v okviru operacije, katere tarča je bil visok kurir IS. Na njej je pet oseb, v eni od njih so Američani, nato pa še naša policija in sodni izvedenec Gregor Kovač, prepoznali Aziza. Kovač je ujemanje na lestvici z vrednostmi med minus 4 in plus 4 ocenil s plus 3. FBI je ostale štiri osebe prepoznal kot borce IS, pri nas pa se v to niso podrobno poglabljali. Kot je dejala sodnica, je pomembno predvsem to, kje je bila fotografija najdena, in to, da kaže na Azizovo prejšnje življenje (nastala je pred kaznivim dejanjem, decembra 2015).
O morebitni izročitvi v drugem postopku
Sodnica se je dotaknila razlik v obtoženčevih izjavah in zagovorih. Opozorila je na mnoge nedoslednosti, zaradi česar mu senat ni verjel. »Včasih vam niti nismo mogli več slediti, tako različne so bile vaše navedbe,« je dejala. Glede kazni, ki jo je predlagal tožilec (sedem let in pol), je senat menil, da je pretirana. Pri odmeri kazni je upošteval, da Aziz v Sloveniji še ni bil kaznovan; bil je sicer v Nemčiji (ker je v državo vstopil brez potne listine ali dovolilnice za prebivanje), vendar je to pri nas kvečjemu prekršek. Upošteval je tudi, da ima tri mladoletne otroke (čeprav, kot vse kaže, zanje ni redno skrbel), prav tako je upošteval časovno oddaljenost od kaznivega dejanja in to, da je po začetku azilnega postopka Slovenijo dvakrat zapustil. A potem si je pri nas uredil življenje, delal je kot kuhar, frizer, bil je priljubljen, je povedala sodnica. Izgona iz države, ki ga je predlagalo tožilstvo, mu senat ni izrekel, saj v letu 2016 pri nas sploh še ni bil predviden (velja od poletja 2017).
Kot smo že pisali, Aziza iščejo tudi iraške pravosodne oblasti, tam mu na temelju protiterorističnega zakona grozi smrtna kazen. Sodnica je dejala, da bo izrečeno kazen prestal v Sloveniji. Če bo Irak v prihodnje zahteval izročitev, bodo o tem odločali v drugem postopku. Izročitev je mogoča pod posebnimi pogoji, med drugim če država prosilka zagotovi, da osebe ne bodo mučili, z njo nečloveško ravnali ali da ne bo obsojena na smrtno kazen.