V nedeljo popoldne so na koncu ulice Draga v naselju pri Koseškem bajerju v ljubljanski Šiški našli posmrtne ostanke dojenčka. »Kriminalisti so opravili ogled kraja najdbe in nadaljujejo intenzivno preiskavo ter ugotavljanje vseh okoliščin smrti. O ugotovitvah sta bila obveščena dežurni preiskovalni sodnik in državna tožilka,« so grozljivo odkritje okoli pol sedmih zvečer potrdili v ljubljanski policijski upravi, več informacij pa tako zaradi občutljive teme kot trajanja preiskave niso dali. Po neuradnih informacijah je policijo popoldne poklical občan oziroma občanka, ki je na trupelce – po nekaterih informacijah je bilo zavito v brisačo – naletela na območju zbiranja kosovnih odpadkov. V nedeljo zvečer, bila je že trda tema, so tri osebe v belih skafandrih brskale po smeteh, jih umikale, pregledovale in fotografirale območje. Kraj so razsvetljevali reflektorji, območje je bilo zavarovano s policijskim trakom. Ob njem je stal policist, ki je pazil, da se kakšen radovednež kljub temu ne bi preveč približal kritičnemu območju.

V ponedeljek so kriminalisti nadaljevali svoje delo, še enkrat so podrobno preiskali kraj najdbe in poizvedovali, ali so na območju kakšne nadzorne kamere, posnetki katerih bi jih lahko privedli bliže osumljenki ali osumljencu. Zbirali so tudi dodatna obvestila o dogodku. Vsaj nekaj odgovorov bo podala obdukcija – denimo katerega spola je bil otrok, kako dolgo so ostanki ležali med smetmi, ali se je rodil živ ali mrtev … Od tega in drugih okoliščin je namreč odvisno, kakšno kaznivo dejanje grozi storilki, storilcu ali več njim.

Detomor ali skrunitev trupla

O detomoru, za katerega je zagrožena do triletna zaporna kazen, lahko govorimo le takrat, ko je za otrokovo smrt odgovorna mama, povzroči pa jo med porodom ali takoj po njem, ko je še pod njegovim vplivom. Če se zgodi pozneje, lahko govorimo o uboju ali umoru, kazni pa so bistveno višje. Z zaporom do dveh let se po kazenskem zakoniku kaznuje tistega, ki »neupravičeno skrije, odnese, poškoduje, uniči ali kako drugače oskruni truplo, del trupla ali posmrtne ostanke«. O tem kaznivem dejanju govorimo, če je na primer otrok mrtvorojen.

Pustila ga je ob školjki

Slovenska policija obravnava približno en detomor na leto, pa še to ne vsako leto, preiskave so povečini uspešne. Pred skoraj natanko dvema letoma so v sortirnici odpadkov na deponiji Špaja dolina v okolici Grosupljega pri ločevanju odpadkov naleteli na truplo novorojenčka. Sodna obdukcija je pokazala, da je bil rojen živ in da je bil moškega spola, intenzivna kriminalistična preiskava pa, da je bila smrt posledica kaznivega dejanja. Tridesetletno mamo iz okolice Grosupljega so našli z zbiranjem informacij, identiteto pa potrdili s primerjavo DNK. Ovadili so jo detomora, grozi ji do tri leta zapora.

Januarja 2018 je močno odmeval poskus detomora novorojenčka, ki ga je mlajša mama takoj po porodu pustila ležati na golih tleh ob straniščni školjki v sanitarijah centra varne vožnje na Vranskem. Zaposleni so fantku rešili življenje. Januarja 2016 so za garažami v Rožičevi ulici v Ljubljani v plastični vrečki našli truplo novorojenčka, ki se je rodil mrtev. Avgusta 2014 je 19-letnica iz okolice Maribora rodila v domači banji, dojenčico zavila v rjuho in jo naslednji dan vrgla v Dravo. Proti koncu septembra je trupelce naplavilo pri jezu v Markovcih. V preiskavi ni bilo mogoče dokazati, ali se je rodila živa ali mrtva, žensko pa so zaradi skrunitve trupla obsodili na pol leta pogojne zaporne kazni. Aprila 2010 so truplo dojenčka v plastični vrečki našli ob pešpoti v okolici Slovenj Gradca. Eden redkih nerazrešenih je primer detomora iz leta 2007, ko so konec septembra v Lenartu delavci deponije na tekočem traku med pregledom smeti našli moško trupelce novorojenčka. Bil je rojen živ, zanj pa je bila nato usodna podhladitev.

Na osnovi primerov iz preteklosti policija izpostavlja dva prevladujoča motiva žensk za detomor – slabe socialno-ekonomske razmere ali pa slabo duševno stanje mame. 

Dejanje, ob katerem obmolknemo

»Detomor ali umor novorojenčka je dejanje, ob katerem obmolknemo,« pretresenost javnosti ob tovrstnih primerih povzema dr. Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). A obenem opozarja na nosečnice, morebitne žrtve nasilja, rosno mlada dekleta, ženske s težavami v duševnem zdravju, ki živijo v revščini … Sprašuje se, ali smo v družbi dovolj čuteči in pozorni na take situacije. V zapisu na spletni strani nosečnicam svetuje, naj se po pomoč in podporo obrnejo na center za socialno delo ali ginekologa. O svoji stiski naj spregovorijo in naj jih ne bo strah obsojanja, saj strokovnjaki pomagajo v težkih situacijah. V primerih obsojanja okolice ali nasilja se lahko začasno naselijo tudi v varni hiši ali materinskem domu. Ženskam, ki se znajdejo v hudi stiski, pa sporoča: »Vedno je nekdo, ki vam je pripravljen prisluhniti. Iščite, dokler ne dobite podpore. V težavah niste sami.«

Priporočamo