»Njegova zmožnost obvladovanja in razumevanja je bila bistveno motena, ne pa povsem odsotna,« je včeraj po zaslišanju izvedenke s področja klinične psihologije dr. Sanje Šešok vztrajal psihiatrični izvedenec dr. Rok Tavčar. Govoril je o 25-letnem Luku Bohnecu, obtoženem, da je 19. oktobra predlani na terasi lokala Tržnica Kafe v Medvodah z nožem poskušal ubiti natakarja Stanislava M. V hrbet ga je zabodel osemkrat.
Zgodba Stanislava M. je taka: tisti večer je zapiral lokal, ko je prišel Bohnec. V preteklosti so imeli z njim slabe izkušnje in po nalogu šefa se ga je hotel znebiti. Prišlo je do prepira, Stanislav M. je Bohneca odrinil, tako da je naredil korak nazaj, potem pa je skočil vanj. Bohnec ga je udaril v ramo, takrat ga je, kot sklepa, prvič zabodel, čeprav noža v njegovih rokah ni videl. Potem sta oba padla. »Jaz sem ležal na njem, on pa me je pikal,« je opisal. Narazen ju je spravil eden od gostov. Stanislava M. so posadili na stol, bil je ves krvav. Prepričan je, da mu je bunda rešila življenje. Bohnec, po drugi strani, dejanje obžaluje, ampak zanika, da je »nasprotnika« hotel ubiti. Zatrjuje, da se je le branil, na smrt ga je bilo strah, ker ga je Stanislav M. davil.
Psihiatrični izvedenec Tavčar je bil v preteklosti že zaslišan, vendar je sodnica Maja Povhe pozneje ugodila predlogu zagovornika Matevža Tratarja, da oceno obtoženega poda tudi izvedenec klinično psihološke stroke. Predvsem o tem, ali bi lahko simptomi motnje pozornosti in koncentracije (diagnozo ADHD so Bohnecu postavili v otroštvu, v odrasli dobi pa še ne) vplivali na njegovo ravnanje v kritičnem času oziroma ali je nanj morda vplivalo še kaj drugega.
Ni mogel obvladati čustev
Dr. Šešokova ga je ocenila kot človeka z izrazitimi težavami s pozornostjo v kompleksnih situacijah, značilni so impulzivni odzivi, težko se spopada s stresnimi situacijami. V teh situacijah ga preplavita tesnoba, vznemirjenje. Konstruktivnih načinov za samopomiritev ni razvil, zato se je že v mladosti začel pomirjati s psihoaktivnimi substancami, najprej z marihuano, nato še drugimi. Pojasnila je, da ADHD tudi v odraslosti ni izzvenel. Ta motnja je nanj zagotovo vplivala tudi v času kaznivega dejanja, prav tako depresivno razpoloženje in psihoaktivne substance. Mimogrede, devetnajst ur po kaznivem dejanju so mu v krvi in urinu našli heroin, kokain in klonazepam, kdaj je katero od drog vzel in koliko, pa ni mogoče natančno ugotoviti. »V času kaznivega dejanja je ravnal impulzivno, počutil se je ogroženega, kar so substance še potencirale. Govorimo lahko o izraziti prestrašenosti. Situacijo je doživel kot veliko bolj ogrožajočo, kot bi jo brez osebnostnih lastnosti, ki jih ima,« je pojasnila.
Njegovo razumevanje kaznivega dejanja je bilo bistveno zmanjšano, na vprašanje zagovornika, ali se je imel pod nadzorom, pa je odvrnila z ne. »Ni mogel obvladovati svojega čustvenega stanja, čustva so ga preplavila,« je pojasnila, ampak takoj dodala, da to ne gre enačiti z (ne)prištevnostjo. Njena pojasnila je ves čas spremljal Tavčar, ki je nato prav tako stopil na prostor za zaslišanje. Kot rečeno, je ponovil, da je imel Bohnec v času kaznivega dejanja bistveno zmanjšano sposobnost obvladovanja in razumevanja svojega ravnanja. Tožilka Petra Lavrič je nato nekoliko spremenila obtožnico; bistveno zmanjšana prištevnost je bila v njej navedena že od prej, le bolj natančno je opredelila vzroke zanjo. To so odvisnost od psihoaktivnih snovi, izraziti občutki ogroženosti in strahu ter večja odzivnost na dražljaje iz okolja. Sojenje se bo končalo v začetku marca.
