Po odločbi ustavnega sodišča, ki je dodatno zaostrila pogoje, kdaj lahko sodniki, ki sprejmejo priznanje krivde dela obtožencev (in jim izrečejo sodbo), v isti zadevi nato sodijo tudi preostalim soobtoženim, sodišča iščejo rešitve, kako organizirati sojenja, da bi bilo predodeljevanj spisov in zapletov čim manj. Na ljubljanskem okrožnem sodišču že dlje časa deluje predobravnavni referat, kjer nekateri sodniki opravljajo predobravnavne naroke, nato pa bodisi izrečejo sodbo (če obtoženi krivdo prizna) ali pa spis prepustijo drugemu sodniku, ki razpiše glavno obravnavo. Na tem sodišču so prišli na idejo, da bi v predobravnavnem referatu sodelovali tudi sodniki z višjih stopenj.
Boljši pregled nad sodno prakso
Vodja kazenskega in specializiranega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc pojasnjuje, da zakon o sodniški službi že zdaj omogoča, da pri sojenju na prvi stopnji v nekaterih primerih sodelujejo tudi posamezni višji in izrecno tudi vrhovni sodniki. V okviru sodnoupravnih ukrepov so na ljubljanskem sodišču zato kot eno izmed opcij, ki ne zahteva sprememb zakonodaje, preverili tudi možnost njihovega omejenega sodelovanja v predobravnavnem referatu za kazenske oziroma specializirane zadeve, kjer odločajo o priznanjih krivde in predlogih za izločitev dokazov v fazi pred glavno obravnavo. Kot pravi Keršmanc, je bila »pobuda dana z iskrenimi nameni, da se najde najučinkovitejša rešitev v obstoječi procesni situaciji – primarno vezano na novejšo ustavnosodno prakso«.
»Prav tako si predstavljajte, da imate višjega ali vrhovnega sodnika na predobravnavnem naroku. Gre za neko večjo avtoriteto, tako glede izkušenosti kot tudi glede procesne discipline,« razlaga Keršmanc in dodaja, da bi tovrstna vključitev višjih oziroma vrhovnih sodnikov v predobravnavni referat največjega prvostopenjskega sodišča v Sloveniji, ki si na Tavčarjevi ulici v Ljubljani deli sedež sodišča z vrhovnim in ljubljanskim višjim sodiščem, imela pozitiven učinek tudi na poenotenje sodne prakse. Sodniki na višjih instancah imajo namreč še boljši pregled nad sodno prakso, ki jo tudi sami soustvarjajo, predvsem pri dilemah, kakršne se pojavljajo denimo z (ne)izločitvami dokazov in drugimi kompleksnimi pravnimi vprašanji.
Na višjem ni interesa, na vrhovnem so proti
Kot kaže za zdaj, pa bo do nadaljnjega ostalo le pri ideji oziroma pobudi. Na ljubljanskem višjem sodišču so nam pojasnili, da je pobudo pretekli mesec obravnaval kolegij njihovega kazenskega oddelka. »Po razpravi je bila dana možnost, da se sodniki odločijo za takšno obliko sodelovanja, vendar soglasja sodnika, ki bi bil pripravljen sodelovati, do postavljenega roka nismo prejeli,« pravi direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden.
Če na višjem sodišču ni interesa, pa na vrhovnem sodišču predlogu konkretno nasprotujejo. »Predlogu vrhovno sodišče ni naklonjeno, predvsem glede na sistemsko organizacijo sojenja na treh stopnjah. Poleg tega bi bilo sodelovanje vrhovnih sodnikov v sojenjih na sodiščih prve stopnje vprašljivo tako z vidika pravice do domneve nedolžnosti kot z vidika pravice do nepristranskega sodnika,« opozarjajo na vrhovnem sodišču.
Na vrhovnem sodišču so pred časom prav zaradi vedno strožjih standardov ustavnega sodišča pri izločanju sodnikov, ki so sprejeli priznanje krivde dela obtožencev, organizirali sestanek predsednikov okrožnih in višjih sodišč, na katerem so podali oceno, da bo zadnja odločba ustavnega sodišča zagotovo vplivala na delo sodišč. Sojenja v nekaterih zadevah se bodo namreč morala začeti znova in pred spremenjenim senatom, kar pomeni, da bo treba ponovno izvesti tudi vse dokaze. Sicer pa vrhovno sodišče nižjim sodiščem ne more dajati navodil, kako naj organizirajo sojenje v tovrstnih primerih, saj je to v domeni posameznih predsednikov sodišč.
