Nekdanji celjski sodnik Milko Škoberne od države zahteva 44.000 evrov odškodnine, tožba pa se nanaša na njegovo kasneje razveljavljeno obsodbo zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe. Leta 2007 je namreč kot priča nastopil na sojenju zaradi krive ovadbe zoper Milana M., saj je slednji pred tem Škobernetu očital, da je v enem izmed sodnih postopkov zadrževal sodni spis in za to od obdolženih v zahvalo prejel avtomobil. Ko je Škoberne pričal na sodišču, naj bi dejal, da je obdolženca, ki ga je omenjal Milan M., obsodil, kar pa ni bilo res, saj je primer zastaral. Tožilstvo je zato Škoberneta preganjalo zaradi krive izpovedbe, zdaj že nekdanji sodnik pa se je zagovarjal, da je sodnica njegovo izjavo narobe narekovala za zapisnik. V resnici naj bi dejal le, da misli, da ga je obsodil.
Obsojen bi bil tudi za atentat
na Kennedyja
Škoberne je bil zaradi krive izpovedbe v isti zadevi dvakrat pravnomočno obsojen na šestmesečno zaporno kazen. Prvič so vrhovni sodniki sodbo razveljavili in jo vrnili v ponovno sojenje, v drugo pa so ga na vrhovnem sodišču dokončno oprostili. Vmes je višje sodišče šestmesečno zaporno kazen priključilo njegovi predhodni obsodbi na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine v ločeni zadevi in izreklo enotno kazen pet let in štiri mesece zapora. Ko ga je vrhovno sodišče nazadnje krive izpovedbe oprostilo, je bil že na prostosti, saj so mu odobrili pogojni odpust.
Danes 65-letni Škoberne, ki se je pred kratkim upokojil, je na sodišču poudaril, da je tožilka kazensko ovadbo zaradi krive izpovedbe že v izhodišču zavrgla, vendar je na pobudo predsednika vrhovnega sodišča tedanji generalni državni tožilec odredil strokovni nadzor nad delom tožilke, ki je pokazal, da je bila njena odločitev prenagljena. Zato je tožilstvo naknadno vložilo obtožni predlog, čeprav po mnenju Škoberneta niso bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja. »Če bi mi sodili, da sem ubil Kennedyja, bi bil obsojen,« je Škoberne prepričan, da je bilo sojenje farsa in da se je v vseh disciplinskih in kazenskih postopkih znašel le zato, ker je preveč izstopal. Veliko je potoval, vozil se je z boljšimi avtomobili kot drugi sodniki, dejaven je bil v košarkarskem klubu Pivovarna Laško, ki je takrat žel uspehe … Poleg tega je bil tudi izjemno uspešen pri sodniškem delu, saj da je izpolnil 257 odstotkov »norme«.
En teden ni mogel spati
Prepričan je, da je zaradi kasneje razveljavljene obsodbe pogojni odpust dočakal šele pol leta kasneje, kot bi ga sicer, zapor pa je njega in njegovo družino močno zaznamoval. Ker je bil kazenski sodnik, ki je marsikoga poslal v zapor, je ob prihodu v zapor doživel še večji šok kot ostali. »Kar sem jaz dal skozi, ni nihče. Janša je bil varovan, na odprtem oddelku,« je pred sodnico Mojco Kanc dejal Škoberne in potožil, da ga kot kazenskega sodnika v zaporu ni nihče zavaroval. Ko je prišel v zapor, ga je obstopilo nekaj zapornikov in največji med njimi mu je v srbohrvaščini dejal: »So te zjebali?«
Prav na začetku je bilo najhuje, en teden sploh ni mogel spati, tako da mu je zdravnik predpisal sanval. »Nesreče se dogajajo, ljudje padajo na sprehodu. Ne veš, kdaj te bo kdo zastrupil. (…) Spiš v isti sobi z morilci, posiljevalci in pedofili. Spiš s hrbtom proti steni. (…) Mislil sem, da bom prišel ven kot invalid. (…) Ne vem, ali veste, kdo je Vlaović (Luka Vlaović, op. p.). Dva poskusa umora. Jaz sem imel Vlaovića v sobi,« je Škoberne opisoval svoje strahove. Sčasoma je doživel tudi bolj svetle trenutke. Srečal je zapornika, ki ga je obsodil, in ta mu je jamčil, da se mu ne bo nič zgodilo, ker je korektno sodil. Tudi družba se je izboljšala, saj je kasneje kazen prestajal v družbi Boška Šrota in Bineta Kordeža. »Dali so nas skupaj, da so imeli mir,« je komentiral Škoberne.
Ni trpel le sam, temveč tudi njegova družina. Sina so šikanirali na mariborski fakulteti, zato se je odselil v tujino. Najbolj pa je trpela žena, ki ga je sicer redno, dvakrat tedensko obiskovala. Tudi zato se je včeraj odpovedal predlaganemu zaslišanju soproge, saj je ne želi več obremenjevati.
Ali oziroma kakšna odškodnina bo Škobernetu pripadla, je zdaj odvisno od sodnice. Državno odvetništvo mu je sprva ponudilo 1840 evrov, poskus poravnave na sodišču pa ni bil uspešen.
