Družba Bellevue investicije, ki je v lasti poslovneža Izeta Rastoderja, je leta 2020 pridobila gradbeno dovoljenje za obnovo in dozidavo dotrajanega in napol porušenega hotela v Tivoliju. Dovoljenje je bilo izdano aprila 2020 in postalo pravnomočno mesec dni pozneje, kar pomeni, da bo veljavnost dovoljenja v dveh mesecih potekla. Gradbena zakonodaja namreč določa, da mora investitor pripravljalna dela začeti najkasneje v petih letih od prejema gradbenega dovoljenja in o tem obvestiti upravno enoto.
Za informacije o tem, ali in kdaj nameravajo začeti delo, smo se obrnili na družbo Bellevue investicije, kjer na naša vprašanja niso odgovorili. Pred tedni so za Delo pojasnili, da se bodo projektu posvetili, a da za zdaj ni nič novega. Ob tem se je v javnosti pojavilo vprašanje, ali gre za namerno zanemarjanje kulturne dediščine, ki bi moralo biti sankcionirano. V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so nam pojasnili, da so stanje nazadnje temeljito pregledali leta 2023. Takrat so opravili oris historiata posegov in izdaje kulturnovarstvenih aktov ter ocenili možnost za morebitno obnovo spomenika, kot to predvideva že prej izdelani konservatorski načrt oziroma kot jo omogoča varstveni režim iz odloka o razglasitvi.
Razlastitev lahko sproži občina
Lastnik Rastoder je pred osmimi leti zavodu zagotovil, da bo poskrbel za obnovo v izvirni obliki, a se to še vedno ni zgodilo. Zakon o varstvu kulturne dediščine v takšnih primerih dovoljuje tudi možnost razlastitve v primeru, »če so spomenik ali njegove zavarovane vrednote ogrožene in če njihove ohranitve ni mogoče doseči na drug način oziroma če ni mogoče na drug način zagotoviti dostopnosti spomenika v skladu z aktom o razglasitvi«. Skladno z zakonom mora biti poseg v pravico lastnika sorazmeren javni koristi, zaradi katere pride do razlastitve.
Za lokalne spomenike lahko razlastitev sproži občina, za državne spomenike pa vlada. V primeru razlastitve je lastnik upravičen do odškodnine ali nadomestila v naravi. V ZVKDS so pojasnili, da gre predvsem za teoretično možnost, saj za to nimajo odobrenih sredstev ustanovitelja ministrstva za kulturo. »Že vrsto let ustanovitelja prosimo, da nameni namenska sredstva za izvršbe oziroma nujne ukrepe na spomenikih ali dediščini, a smo bili vsa ta leta pri tem neuspešni,« so povedali.
Premalo sredstev zavodu
Tudi za leto 2025 so v predlogu programa dela načrtovali 150.000 evrov za ta namen, a njihovi prošnji ni bilo ugodeno. »Zaradi tega običajno izkoriščamo možnost, da namerno ali nenamerno zanemarjanje kulturne dediščine sporočimo inšpektoratu za kulturo in medije, ki pa ima tovrstne pravne instrumente na voljo, da lahko z odločbami vpliva na obnove spomenikov ali druge posege v prid spomenikom,« so še pojasnili. Enako bi lahko storila tudi država ali občine, ki so razglasile spomenik kulturnega pomena, v primeru njegovega razvrednotenja, a se v primeru hotela Bellevue to ni zgodilo.
Razlastitev je sicer po pojasnilih ZVKDS dopustna, če so spomenik ali njegove zavarovane vrednote ogrožene in če njihove ohranitve ni mogoče doseči na drug način. »Razlastitev za spomenike državnega pomena predlaga vlada, za spomenike lokalnega pomena pa pristojni organ pokrajine ali občine, ki je spomenik razglasila,« so povedali.
Po zadnjih načrtih naj bi imel predvideni objekt tri kletne etaže in štiri nadstropja. Investitor Rastoder naj bi ob novogradnji rekonstruiral še gospodarsko poslopje in oba paviljona. Novi hotel Bellevue bi imel po obnovi in dograditvi 102 hotelski sobi, gostinski objekt, velnes in kongresni program. V spodnji etaži objekta naj bi bilo urejenih 29 parkirnih prostorov, na zunanjih površinah pa dodatnih deset. Družba Bellevue je pred leti tudi zaprosila občino za spremembo nekaterih določil prostorskega načrta. Te so bile vezane na severno, južno in vzhodno fasado starega Bellevueja, pod zemljo pa so želeli graditi zunaj predvidene gradbene meje. Kljub nasprotovanju več mestnih svetnikov in četrtne skupnosti Šiška je mestni svet prošnji ugodil.
