Čeprav je bil zaključek izvedbe protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice po prvotni časovnici predviden pred koncem leta 2023, gradbena dela tudi do konca letošnjega leta še ne bodo zaključena. Na direkciji so pojasnili, da mora konzorcij izvajalcev Hidrotehnik, CVP in Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj končati še gradnjo razbremenilnega kanala po trasi obcestnega jarka ob južni ljubljanski obvoznici in visokovodnih zidov pri brvi na Dolgem mostu ter zaključiti dela v Malem grabnu in na Horjulki v Kozarjah, ki sodijo v tako imenovano etapo 1A. Ta vključuje protipoplavne ukrepe na območju Mestne občine Ljubljana.
Konzorcij roka, ki se izteče 17. decembra, ne bo ujel zaradi lanskih poplav, so dejali na direkciji. »Poplave avgusta 2023 so zahtevale hitro odzivanje izvajalca, ki ga je civilna zaščita pozvala k aktivaciji vseh razpoložljivih sredstev za pomoč pri odpravi škode na območjih, kjer je bil poplavni dogodek največji. Čeprav poplavni dogodek na območju etape 1A ni presegel 20-letne povratne dobe, je preusmeritev delovnih zmogljivosti zmanjšala obseg aktivnosti na gradbišču in s tem podaljšala rok izvedbe,« so razložili na direkciji.
Za etapo 1B čakajo uporabno dovoljenje
Gradnjo protipoplavnih ukrepov v sklopu etape 1B sta družbi Inkaing in Adriaing na območju porečja Gradaščice v občini Dobrova - Polhov Gradec že končali. »Uporabno dovoljenje za etapo 1B še ni bilo izdano, vendar je postopek tik pred zaključkom,« so zagotovili na direkciji. Dodali so, da svetovalni inženir iz družbe DRI v sodelovanju z izvajalcem Adriaingom trenutno odpravlja še zadnje administrativne pomanjkljivosti.
Končnega obračuna za izvedena dela znotraj etape 1B še niso pripravili. Na direkciji ocenjujejo, da bo končna pogodbena vrednost teh del predvidoma blizu štirih milijonov evrov. To je precej več, kot so načrtovali ob podpisu pogodbe. V tej je bila vrednost del predvidena v višini 2,9 milijona evrov z davkom. Doslej sklenjeni aneksi pa so pogodbeno vrednost povišali že na nekaj manj kot 3,9 milijona evrov. Pred časom so na direkciji pojasnili, da so k povišanju vrednosti prispevali dvig cen gradbenih surovin in sredstev pa tudi sanacijska dela in pripadajoči stroški po poplavah avgusta 2023.
Tudi etapa 1A bo dražja. Prvotna pogodbena vrednost je bila dobrih 21 milijonov evrov z davkom. Po sklenjenih aneksih pa je vrednost narasla že na nekaj manj kot 26,2 milijona evrov z davkom. Zadnji aneks, ki je pogodbeno vrednost povišal za 906.500 evrov, je direkcija s konzorcijem izvajalcev sklenila sredi letošnjega oktobra. »Vzrok za to je bilo kritje dodatnih stroškov zaradi podražitev materialov in storitev v obdobju od marca do julija 2024. Do zaključka projekta pričakujemo še sklenitev dodatnega aneksa, ki bo zajemal stroške podražitev od septembra 2024 do končanja gradnje oziroma do izteka upravičenega podaljšanja pogodbe,« so napovedali na direkciji.
Izvajalci zahtevali povračilo škode
Oktobrski aneks pa razkriva, da se direkciji nakazujejo še dodatni stroški, ker ni pravočasno zagotovila pravice graditi na vseh potrebnih zemljiščih in so posledično nastale zamude pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Na direkciji so potrdili, da so že prejeli zahtevek izvajalcev pri etapi 1A »za povrnitev škode zaradi zamud pri pridobivanju gradbenega dovoljenja«, a ob tem dodali, da se nadzorni inženir do upravičenosti tega zahtevka še ni opredelil.
Na direkciji so dejali, da je k zamudam pri pridobivanju gradbenih dovoljenj prispevalo več dejavnikov. Navedli so dolgotrajne upravne postopke, od podpisa pogodb z lastniki zemljišč do vpisa v zemljiško knjigo, oteženo komunikacijo z lastniki zemljišč in zmanjšano dostopnosti notarjev za overitev pogodb med obdobjem pandemije covida-19, naknadne dogovore z lastniki zemljišč in prilagoditve projektne dokumentacije. »Poleg tega so k zamudam prispevali tudi dolgotrajni postopki razlastitev in upravni spori, povezani z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki so onemogočili njegovo pravnomočnost in s tem začetek gradnje,« so še dodali.
