Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so povedali, da se je v preteklosti na ljubljanskem območju pojavljalo več tatvin kipov iz kovin. V zadnjem obdobju je tega manj, v povezavi z javnimi kipi pa se pojavlja največ vandalizma, so razložili.
Med ukradenimi ljubljanskimi javnimi kipi je od leta 2007, ko so ga z vhoda kopališča Ilirija odnesli neznanci, tudi bronasti kip Plavalka avtorja Franceta Goršeta. Praznino, ki je zaradi ukradenega kipa zevala nad vhodom, kjer je javna skulptura stala desetletja, so prejšnji teden zapolnili z njeno repliko. Zaradi kraje originalnega kipa Eda Šlajmerja iz Šlajmerjevega parka so javno skulpturo na Mestni občini Ljubljana (MOL) pred slabimi štirimi leti prav tako nadomestili s kopijo. Bronastega kipa Zdenka Kalina, ki so ga ukradli leta 2013 in ki je imel status kulturnega spomenika državnega pomena, pa še vedno niso izsledili.
Na seznamu ukradenih umetnin, ki ga na spletu vodi policija, je poleg omenjenih kipov z območja Ljubljane še več bronastih javnih kipov oziroma spomenikov. Prav tako leta 2007 je bila ukradena bronasta figura kurirja kiparja Staneta Keržiča s Spomenika kurirjem Dolomitskega odreda, ki stoji ob cesti na Toško čelo. Štiridesetkilogramski javni kip so postavili leta 1961, po kraji originala pa ga je MOL leta 2009 nadomestil z repliko.
Leta 2008 so pred ljubljansko srednjo šolo na Dunajski cesti ukradli bronasti kip padlim profesorjem in dijakom SGŠ kiparja Draga Tršarja. Leta 2006 pa so v Črnučah ukradli več doprsnih bronastih kipov narodnih herojev NOB, med njimi obeležji Danili Kumar in Vidi Janežič.
Bronasti kipi za surovino
Na PU Ljubljana so pojasnili, da so pri preiskovanju tatvin umetniških kipov ali spominskih obeležij, izdelanih iz barvnih kovin (predvsem iz brona), ki predstavljajo kulturno dediščino, ugotovili, da storilci navedene umetnine kradejo predvsem zaradi pridobivanja surovine, torej barvne, plemenite kovine, in ne zaradi kipov ali umetnin samih. Dodali so, da so kipi v večini primerov odtujeni, razrezani in jih prodajajo po delih na različne kraje, kjer jih kasneje tudi pretopijo, da pridobijo surovino za nadaljnjo prodajo ali izdelavo drugih izdelkov. Zaradi tega večine teh kipov ni mogoče več najti oziroma so ti že uničeni. To se je denimo zgodilo leta 2011, ko so ljubljanski policisti odkrili tatove kipa talca iz Gramozne jame, vendar je bil že razkosan in vseh delov niso našli. Originalni kip avtorja Borisa Kalina je MOL kasneje nadomestil z repliko.
Kraje so tako v Sloveniji kot v svetu najpogostejše kaznivo dejanje zoper umetnine. Na spletni strani policije so zapisali, da zelo znane ukradene umetnine običajno romajo naravnost k naročniku in se na trgu ne pojavijo. »Širši javnosti manj znane ukradene predmete največkrat prodajajo na črnem trgu. Pogosto niso opremljeni z ustrezno dokumentacijo. Na to, kje in kdaj se bodo pojavili, vpliva predvsem povpraševanje kupcev.«
