»Med Brodom in Tacnom je najbolj ranljiv del vodonosnika, iz katerega voda doteka v črpališči Šentvid in Kleče, ki je najpomembnejše črpališče,« je Janža povedal poslancem glede trase kanala C0.
Projektant študije Geološkega zavoda ni upošteval
Na Geološkem zavodu Slovenije so za projekt izdelali program zaščite podzemne vode v času gradnje kanala C0 oziroma analizo tveganja za načrtovani poseg. »Z natančno analizo smo ugotovili, da tveganja, povezana z načrtovanim objektom, presegajo sprejemljivo raven in da izvedba objekta v prvotno načrtovani obliki ni dopustna,« je poudaril Janža. Med rešitvami za zmanjšanje tveganja so predlagali gradnjo kanala na površju ali v galeriji oziroma izvedbo dvojnih cevi.
Projektant, ki je naročil študijo, nobenega od teh predlogov ni upošteval.
Posledice onesnaženja je težko napovedati
Črpališče Kleče zagotavlja več kot polovico pitne vode za Ljubljano in okolico. »Zato bi morali med posegi na tem območju ravnati izredno previdno,« je opozoril Janža. Dodal je, da je posledice morebitnega onesnaženja zelo težko napovedati – ne le zato, ker gre za rezervoar podzemne vode, temveč tudi zato, ker je to življenjski prostor številnih organizmov, ki pomembno prispevajo h kakovosti podzemne vode.
Pod zemljo je za štiri Bohinjska jezera pitne vode
Vodonosnik ljubljanskega polja se, kot je pojasnil, obnavlja s padavinsko vodo in dotokom iz reke Save. »Po svojih značilnostih je izjemno izdaten – pod območjem mesta Ljubljane je shranjena količina podzemne vode, ki štirikrat presega volumen Bohinjskega jezera,« je poudaril.
Ker se s to vodo oskrbuje najmanj 300.000 ljudi, bi moral biti kanal popolnoma vodotesen. To je po njegovih besedah mogoče zagotoviti le na krajših odsekih, kjer je nadzor zelo strog, sicer pa ne. »Problematične so izgube, ki jih na tako dolgem objektu, kot je kanal C0, praktično ni mogoče zaznati. Njihov skupni učinek pa bi lahko bistveno vplival na kakovost podzemne vode,« je opozoril. Po njegovem bi bilo zato bolj smiselno čistiti odpadne vode čim bližje njihovemu izvoru.
Dodatno težavo predstavlja tudi potresna ogroženost območja. Po Janževem vedenju je bila na to temo izdelana posebna študija, katere ugotovitve naj bi upoštevali pri izbiri materiala za gradnjo. Če bi prišlo do potresa in poškodb kanala, ki bi povzročile izliv večjih količin odpadne vode, bi ta po izračunih do vodnjakov vodarne Šentvid prispela v približno 40 dneh, do vodarne Kleče pa v približno 90 dneh.
Vpliv kmetijstva ni problematičen
V analizi vpliva kmetijske dejavnosti in kanalizacije na koncentracije nitratov v podzemni vodi so ugotovili, da so pri kmetijstvu izpusti predvidljivi in jih je mogoče razmeroma dobro oceniti. »Nitrati trenutno niso problematični, saj so na razmeroma nizki ravni,« je dodal.
Pri kanalizaciji pa je problematična odpadna voda. »Gre za mešanico različnih škodljivih snovi, ki jih doslej v vodonosniku nismo zaznavali oziroma so bile prisotne v zelo nizkih koncentracijah, pod mejo detekcije,« je pojasnil. Kanalizacija tako predstavlja večje tveganje kot kmetijstvo, saj prinaša nova tveganja, ki jih še ne znamo v celoti napovedati.
