Ljubljančani so v ponedeljek okoli Ljubljanskega gradu lahko spremljali za središče mesta precej nenavaden prizor. Po nebu je preletaval helikopter, ki je s pobočja odnašal drevesa. Posek dreves je projekt občine, s katerim želi urediti zahodno pobočje grajskega griča in preprečiti plazenje kamenja in drugega materiala proti hišam ob Mestnem in Gornjem trgu. Dogajanje v zraku in na hribu so z zanimanjem spremljali predvsem turisti, ki so dopoldanski čas izkoristili za ogled starega mestnega jedra. »Do zdaj nismo zasledili nobenih pripomb zaradi hrupa v zraku. Je pa tudi res, da se umirja in da imamo trenutno zasedene le tri sobe,« so nam povedali v hotelu Vander in dodali, da pritožb gostov niti ne pričakujejo.
Posek 205 dreves na območju od tirne vzpenjače do Mačje steze oziroma izteka ulice Reber, spravilo lesa in namestitev zaščitnih ograj je občina z javnim naročilom oddala konzorciju družb Tisa, Monterra in Flycom Aviation. Njihovi zaposleni so že sredi decembra začeli odstranjevati grmovje, bršljan in manjše rastje s površin, kamor so namestili začasne varovalne ograje, ki v času izvedbe del preprečujejo zdrs materiala v atrije hiš spodaj.
Minuli teden so drevesa, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije odredil za posek, že pripravljali za helikoptersko spravilo. Vodja gozdarstva v Tisi Andraž Peterman je pojasnil, da so ekipe izurjenih plezalcev na drevesih označile, kje bodo ta odžagana, in debla opremile z nosilnimi jermeni.Sečnja dreves na grajskem griču poteka bistveno drugače, kot smo običajno vajeni. Že nameščeni jermen na drevesu plezalec poveže s helikopterjem, nato na označenem mestu deblo prežaga, helikopter pa ga z vejami vred odpelje.
»Nekatera drevesa bo helikopter odpeljal cela, torej z enim poletom. Druga pa bo treba odpeljati po delih,« je povedala vodja oddelka za arboristiko v družbi Tisa Lena Marion. Pri podiranju posameznega drevesa so ves čas v navezi tri osebe, in sicer plezalec na drevesu, njegov pomočnik, ki mu pomaga s tal, in pilot helikopterja. Helikopter odžagano drevo odloži na začasni deponiji ob Cesti slovenskih kmečkih uporov, kjer ga oklestijo vej. Za pot do začasne deponije helikopter potrebuje štiri minute. Zaradi hitrejše logistike je sečnja potekala na več koncih hkrati, da so imeli delavci na tleh dovolj časa, da drevo pripravijo. Tisa bo les s tovornjaki odpeljala na svojo lesno deponijo in ga predelala v lesne sekance. Ti pa bodo nato porabljeni v ljubljanski toplarni, je razvidno iz objave na občinskih družbenih omrežjih.
Po dobre štiri ure dela na grajskem griču je direktor družbe Tisa Marko Šercer potrdil, da dela potekajo po načrtu. Večjih težav zaradi vetra helikopter ni imel. »Tudi zato računamo, da bomo grajski grič za obiskovalce odprli že v petek popoldne,« je povedal Šercer.
Veliko zanimanje stroke
Spravilo lesa poteka s pomočjo helikopterja zato, da bi čim manj poškodovali gozdna tla, podrast in da ne bi prispevali k eroziji tal. Jurij Kobe z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet je dejal, da je bila pravilna izbira tehnologije sečnje in spravila lesa potrjena s strokovno študijo, ki jo je občina leta 2023 naročila na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti. Čeprav je ponekod v tujini tak način spravila lesa že uveljavljen, je za Slovenijo pravzaprav novost. Občina in Tisa sta tako dobili prošnje več ustanov, da bi spremljale, kaj se bo dogajalo na grajskem griču. Izvedbo del bodo tako spremljali gozdarska inšpekcija, predstavniki zavoda za gozdove, srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, biotehniška fakulteta in Gozdarski inštitut Slovenije pa želita narediti celo študijo tega primera. »Zdi se nam odlično, da lahko gozdarski strokovnjaki spremljajo prvi primer helikopterskega spravila v varovalnih in zaščitnih gozdovih v Sloveniji,« je dejala Marion.
»S kolegi z biotehniške fakultete spremljamo procese helikopterskega spravila. Gre za edinstveno priložnost spremljati precej zahtevno delo, kjer je varnost na prvem mestu. Namen našega spremljanja ni neko hudo raziskovalno delo, ampak naučiti se kaj za prihodnje zgodbe. Dogajanje na terenu snemamo z video kamerami z različnih zornih kotov. Kasneje bomo posnetke sinhronizirali in iz njih pridobili posnetke posamezne operacije,« je povedal Matevž Triplat z gozdarskega inštituta.
Zaradi varnosti zaprli tudi grajski stolp
Na območju, kjer se izvajajo dela, so sprehajalne poti že od ponedeljka zaprte in bodo zaprte do predvidoma petka. Zaradi varnosti bo varnostna služba omejila dostop vsem nepooblaščenim osebam. Peterman je pojasnil, da je tak režim potreben zaradi nevarnosti padanja suhih vej med helikopterskim spravilom. »Varnost občanov je vedno na prvem mestu,« je zagotovil Peterman. V ponedeljek dopoldne varnostna služba večjih težav z obiskovalci grajskega hriba ni imela. »Nekaj sprehajalcev s psi je moralo spremeniti svoj ustaljeni jutranji krog, vendar večjega nerganja nisem opazil,« nam je povedal varnostnik na vrhu gradu.
Tudi Španec, ki smo ga srečali na poti, je razumel, da si med svojim bivanjem v prestolnici gradu ne bo mogel ogledati pri dnevni svetlobi. »Varnostniki so bili prijazni, razložili so, da je dostop omejen zaradi sečnje dreves, in predlagali, naj pridem po 17. uri,« nam je povedal turist v Ljubljani. O omejenem gibanju so bili stanovalci starega mestnega jedra obveščeni tudi z letaki, izobešenimi na nekaterih vhodih. »Ves čas izvajanja del naprošamo stanovalce stavb pod grajskim gričem, naj se ne zadržujejo na terasah, vrtovih in v atrijih. Preventivno pa priporočamo, naj se ne zadržujejo niti v bližini oken. Poudariti moram tudi, da je v času izvedbe del na območju prepovedano letenje z droni,« je opozoril Peterman. Ker helikopter leti relativno blizu grajskemu stolpu, bo ta prav tako zaprt za obiskovalce, preostanek gradu pa bo odprt, a bo dostop do gradu teh pet dni mogoč le z vzpenjačo, je pojasnil Kobe.
Zanikajo, da bi šlo za golosek
Napoved občine, da bo posekala 205 dreves, kar je 22 odstotkov dreves na zahodnem pobočju grajskega griča, je v delu ljubljanske javnosti naletela na precejšen odpor. Marion je omenila, da naj bi policija zaradi tega že minuli teden prejela tri prijave občanov. »V javnosti se želi prikazati, da je to golosek. A je vse prej kot to. Odstranjena bodo le najbolj nevarna drevesa, ki sta jih za posek določila zavod za gozdove in biotehniška fakulteta. Odstranjena bodo le drevesa s previsnega dela in najbolj strmega dela pobočja, kjer bo nameščena visokonatezna mreža. Ponekod že nameščena mreža pa bo prekrita z novo. Stare ne bomo odstranjevali, da ne bi s tem sprožili dodatne erozije,« je napovedala Marion. Takšne mreže lahko vidimo denimo na previsnih stenah ob cestah in avtocestah. Peterman pa je dodal, da bo nad najbolj strmimi deli postavljena še dodatna zaščita, tako imenovani podajno-lovilni sistemi. Ti so sestavljeni iz štirimetrskih stebrov, med katerimi je napeljana mreža. Te mreže bodo vpete v brežino tako, da se bo morebiten padajoči material ujel nanje in ne bo zgrmel k hišam. Dela naj bi bila končana do 1. marca.
