Prazne predavalnice napolnili radovedni učenci

Da bi osnovnošolcem predstavili in morda katerega tudi navdušili za študij gradbeništva, geodezije ali okoljskega inženirstva, fakulteta vsako leto pripravi tehniške dneve, na katere se z veseljem odzovejo bolj ali manj iste osnovne šole. »Opazili smo, da učenci ne vedo, kakšna dela opravljajo strokovnjaki, ki pri nas zaključijo študij, oziroma imajo morda napačne predstave,« je povedal Klemen Kozmus Trajkovski, prodekan za študentske zadeve na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. »Zanimivo je, da si učenci predstavljajo gradbenega inženirja kot človeka, ki zlaga opeke drugo na drugo, in ne kot strokovnjaka, ki med drugim nadzira in projektira gradnjo. Za inženirje vodarstva menijo, da urejajo zgolj kanalizacijo.«

Razvili igro prostorskega načrta

Od torka do četrtka so tako hodnike, predavalnice in laboratorije zaradi izpitnega obdobja napol prazne fakultete napolnili osnovnošolci iz treh ljubljanskih osnovnih šol – OŠ Vič, OŠ Bežigrad in OŠ Danile Kumar. »Vsako leto se povabilu odzovejo tudi učenci OŠ Loka Črnomelj. Učence razporedimo po predavalnicah, kjer skozi najrazličnejše dejavnosti ter eksperimente odkrivajo zanimive in poučne vsebine fakultete ter spoznavajo delo inženirjev,« je razložil prodekan in nas pospremil do predavalnice, kjer je mentorica

Jana Breznik na podlagi družabne igre catan razvila posebno igro prostorskega razvoja naključnega mesta. »Učenci se prelevijo v prostorske načrtovalce in razdeljeni po skupinah razvijajo svoje mesto. Mesto ima precej praznih prostorov, v katere morajo dodati določene dejavnosti. Znotraj skupine se morajo tudi dogovoriti, kje bi bil za vse te dejavnosti najbolj optimalen prostor glede na že obstoječe stanje,« je Breznik na kratko predstavila igro. »Odlično je, da imamo sami priložnost graditi mesto po svojih željah in potrebah. Loliland je naše izmišljeno mesto in v njem ne bo manjkalo zelenih površin. Te namreč v svoji soseski zelo pogrešamo. In tudi še kakšno dodatno avtobusno postajo bomo postavili, da bi imeli boljše in hitrejše povezave za na trening,« so nam povedale učenke Osnovne šole Bežigrad, sošolec, ki je bil tudi del skupine, pa je le še dodal, da bodo v mesto zagotovo vključili nakupovalno središče.

V družbi profesorja Jerneja Tekavca so najstniki nadstropje višje spoznavali delo geodeta, katere instrumente uporablja, za kaj vse in kako se v geodeziji uporablja brezpilotni letalnik. S pomočjo nove pridobitve, posebne mize, na kateri se prikazujejo satelitski posnetki, je Tekavec na primeru Aralskega jezera demonstriral eno največjih naravnih katastrof. Učencem je pokazal posnetke stanja jezera leta 1977, ko se je to razprostiralo na več kot 65.000 kvadratnih kilometrih površine. Prav šokanten, tudi za mladino, pa je bil posnetek iz leta 2006, odkar jezera praktično ni več. »Včasih se je dalo te stvari skriti, dandanes države na svetu težko skrijejo hujše posege v naravo, saj se jih da videti iz vesolja,« je povedal Tekavec. In še v eno od petih predavalnic smo pokukali. Luka Trček je bežigrajskim šolarjem s pomočjo računalniškega programa pokazal projektno načrtovanje potniškega prometa. Učenci so v parih sedeli za računalniki in s postavljanjem prometne signalizacije skušali umiriti tok prometa.

Na vprašanje, ali jim je s tehniškimi dnevi morda le uspelo katerega od učencev navdušiti za študij, pa prodekan Klemen Kozmus Trajkovski nima konkretnega odgovora. »Takih podatkov ne zbiramo. Povem lahko le, da nam je do zdaj ena študentka izrecno povedala, da se je za študij na naši fakulteti odločila na podlagi zanimivih delavnic, ki se jih je kot najstnica udeležila pri nas na podobnih dnevih.«