Vlada Republike Slovenije je konec lanskega leta mestni občini Ljubljana dodelila širitev programov na področju splošne oziroma družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva. Za vsako od navedenih področij je občina dobila po dva dodatna programa, kar pomeni, da bo zdravstveno oskrbo na teh področjih lahko razširila s po dvema dodatnima timoma. Zdravstveni dom Ljubljana bo prevzel 1,15 programa ginekologije in porodništva (nekateri timi ne delujejo v polnem obsegu), pri čemer bo zaposlil enega novega izvajalca, 0,15 programa pa razdelil med obstoječe nosilce dejavnosti, je razvidno iz pisma zdravstvenega doma mestni upravi.
»Preostalih programov zaradi kadrovskih in prostorskih omejitev ne moremo prevzeti,« je občinskemu oddelku za zdravje in socialno varnost sporočila direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susič. Na občini so zato sklenili, da bodo en program družinske medicine ter 0,2 programa ginekologije in porodništva podelili obstoječim koncesionarjem, ki so zaprosili za povečanje obsega programov zaradi povečanega števila opredeljenih pacientov.
En program družinske medicine, dva programa pediatrije na primarni ravni in 0,65 programa ginekologije in porodništva pa bo občina podelila bodočim koncesionarjem. Mestni svet je v ponedeljek tudi s podporo opozicijskih svetnikov potrdil koncesijski akt, ki bo občini omogočil, da v nadaljevanju razpiše nove koncesije. Proti je bil le svetnik Vesne – zelene stranke Denis Striković, ki je dejal: »Ni rešitev privatizacija zdravstva. Koncesije pa so pot v privatizacijo.«
Manjka medicinskih sester
S kakšnimi kadrovskimi zagatami se trenutno srečuje ZD Ljubljana, je zavod opisal v poročilu za leto 2024. Navedel je, da so v lanskem letu načrtovali 123,18 dodatne zaposlitve, vendar so jih realizirali zgolj 13,2. Že dalj časa se soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, a manjka jim tudi medicinskih sester. »Na splošno v Sloveniji vlada veliko pomanjkanje medicinskih sester, zato je zaposlovanje na tem področju oteženo. Med razpisi za prosta delovna mesta v ZD Ljubljana je veliko mest za srednje in tudi diplomirane medicinske sestre,« so potrdili v zdravstvenem domu.
»Iskanje in privabljanje ustrezno usposobljenih strokovnjakov predstavlja izjemen izziv, saj gre za deficitarne poklice, pri kateri je povpraševanje bistveno večje od razpoložljive ponudbe. Kljub vztrajnim prizadevanjem za zapolnitev prostih delovnih mest trg dela ne zagotavlja zadostnega števila kandidatov, ki bi ustrezali strokovnim in zakonskim zahtevam za delo v javnem zdravstvenem sistemu,« so pojasnili v zdravstvenem domu. Ob tem so izpostavili, da so postopki zaposlovanja novega zdravstvenega kadra dolgotrajni in zahtevni, pri tujcih pa pogosto trajajo dlje od pričakovanj. Pojasnili so, da morajo tujci ob morebitni zaposlitvi urediti še priznanje poklicne kvalifikacije ter pridobiti dovoljenje za delo in bivanje. V ZD so omenili, da na javnih razpisih za zaposlitev zdravstvenega kadra za posamezno delovno mesto prejmejo do pet prijav, a »včasih se na razpis za prosto delovno mesto zdravnika ne prijavi nihče«. Reševanje kadrovskega primanjkljaja v ZD Ljubljana bo v prihodnosti pomagal reševati tudi pomočnik direktorice za vodenje kadrovskega področja, saj je mestni svet s spremembo statuta zavoda omogočil zaposlitev treh pomočnikov direktorice za različna področja.
Tudi pomanjkanje prostorov je problem
Letno poročilo razkriva tudi prostorski primanjkljaj. ZD Ljubljana bi zaradi novih programov in večanja standarda zaposlenih v timu potreboval dodanih 6000 do 7500 kvadratnih metrov neto površin. Te bi zavod potreboval za centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centre za duševno zdravje odraslih, centre za krepitev zdravja in centre razvojnih ambulant. Poleg tega bi potreboval približno 2600 kvadratnih metrov dodatnih prostorov, da bi ambulantam zagotovili lastne prostore. »V ZD Ljubljana imamo 45 ambulant, kjer v istih ordinacijskih prostorih delata dva tima. To sili organizacijo dela h krajšanju delovnega časa, da se lahko oba turnusa razporedita med 7. in 20. uro. Za dodatne ordinacijske prostore teh timov ter dodatni standard 41 medicinskih sester je omenjena kvadratura nujna,« so pojasnili. Dodatne prostore pa bi ZD Ljubljana potreboval tudi zaradi prevzemanja dodatnih programov, kot so fizioterapija in zobozdravstvo, uvajanja novih programov, kot je rehabilitacija, in vpeljevanja sodobne diagnostike.
Občina ima v načrtih gradnjo štirih zdravstvenih domov, in sicer doma v Jaršah na Kvedrovi cesti 31, v centru nasproti ZD Metelkova na obstoječem parkirišču, na Viču na Tržaški 37 in na Rudniku na Rakovniški ulici 4. Prva prioriteta za občino naj bi bila Zdravstveni dom Jarše in Zdravstveni dom Metelkova. Javni zavod je v svojem letnem poročilu povzel, kot je nedavno potrdil tudi župan Zoran Janković, da je za oba občina že zaprosila za izdajo gradbenih dovoljenj, vendar na izdajo še čakajo.
