Zrak je v Sloveniji pozimi večkrat kritično onesnažen, in tudi v teh dneh se ponovno približujemo kritičnim vrednostim. Z agencije za okolje so sporočili, da so lani opozorilo o prekomerni onesnaženosti zraka z delci PM10 izdali šestkrat, v letu 2023 pa štirikrat. Takšno opozorilo so za osrednjo Slovenijo poslali tudi v torek zjutraj, veljala pa naj bi vse do četrtka.
Rdeča osrednja Slovenija
Na spletni strani agencije za okolje lahko spremljamo, da so bila včeraj zjutraj v Ljubljani vsa tri merilna mesta obarvana rdeče. Pri tej barvi svetujejo »zmanjšanje intenzivnih dejavnosti na prostem, če občutite simptome, kot so vnete oči, kašelj ali vneto grlo«. Za ranljive skupine pa na splošno svetujejo zmanjšanje aktivnosti na prostem. Raziskovalka Maja Remškar z Inštituta Jožefa Stefana (IJS) je pojasnila, da se kritične vrednosti, ko morajo odločevalci ukrepati, izračunajo na podlagi povprečnih dnevnih vrednosti. »Iz dosegljivih podatkov lahko razberemo, da v Ljubljani glede na dnevno povprečje še nismo presegli opozorilnih vrednosti. Se jim pa približujemo. Dejstvo je, da je zaradi geografskih danosti onesnaženje zraka v Ljubljanski kotlini resen problem, saj je v zavetrju,« je še dodala strokovnjakinja. Na agenciji za okolje pa pojasnjujejo, da rdeča barva na merilniku ne pomeni, da je izdan rdeči alarm. »Prvo priporočilo je gotovo nošnja kirurške maske, kot smo jo nosili v času epidemije, saj odlično filtrira delce v zraku,« je kot glavni nasvet za te dni izpostavila strokovnjakinja.
Priporočila NIJZ veljajo za prebivalce. Na drugi strani pa s strani države ali občin nismo zasledili, da bi sprejet kakšen konkretni ukrep. Nekatere občine so na svoji spletni strani objavile opozorilo agencije za okolje in priporočila NIJZ. To smo zasledili na spletnih straneh mestnih občin Kranj in Celje, ne pa ljubljanske, ki ima največ prebivalcev in tudi največ dnevnih migrantov.
Prihaja nova direktiva
Prihodnje leto bo začela veljati lani sprejeta evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Države in mesta zavezuje k ukrepanju v času povečane onesnaženosti zraka in znižuje opozorilne vrednosti koncentracije delcev v zraku. »Direktiva močno znižuje mejne vrednosti. Če bi veljala danes, bi bili že močno v rdečih številkah, saj za dvakrat presegamo vrednosti, ki bodo v bodoče zahtevale ukrepanje,« je komentirala raziskovalka z IJS.
»Direktiva predlaga tudi kar nekaj ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, ki jih bodo pristojni morali počasi začeti uvajati. Eden od ukrepov je gotovo nizkocenovni oziroma brezplačni javni prevoz. Če se v zadnjih dneh veliko primerjamo z Beogradom, bi se morda lahko tudi v tem pogledu. Beograd je v mestnem prometu letos uvedel brezplačni javni prevoz,« je še izpostavila raziskovalka.
Države bodo morale do leta 2030 pripraviti tudi akcijske načrte s konkretnimi ukrepi. Poleg cenejšega javnega prevoza direktiva predvideva še načrt omejitev prometa v bližini predelov, kjer se zadržuje občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine, prekinitev dejavnosti na gradbiščih, čiščenje cest ter prilagodljive pogoje dela z možnostjo dela od doma. Pri tem raziskovalka opozarja, da sta krepitev javnega prevoza in zmanjšanje števila avtomobilov najboljša dolgoročna rešitev za boljši zrak v Ljubljani.
Območja nizkih izpustov
S slabo kakovostjo zraka se soočajo tudi v sosednji Italiji. V številnih mestih so uvedli tako imenovana območja nizkih izpustov, ki dovoljujejo dostop samo vozilom, ki izpolnjujejo ustrezne okoljske standarde. Remškarjeva pa je opozorila, da ukrepi, ki veljajo v Padski nižini, niso nujno rešitev za Ljubljansko kotlino. »Težko primerjamo ukrepe za ravninska in kotlinsko območje. V Ljubljanski kotlini bi omejitev prometa pomagala, ampak gotovo ne tako kot na območju, ki je bolj prevetreno. Se pa ne smemo kar predati, saj direktiva do leta 2030 zahteva znižanje vrednosti delcev v zraku.«
Pri nas je edino mesto, ki se je resno ukvarjalo z idejo omejitve prometa, Maribor, ki ima sicer precej boljši zrak kot Ljubljana. Med oktobrom 2012 in aprilom 2013 so v mestnem središču vzpostavili tako imenovano okoljsko cono in omejili dostop z dovolilnicami za vozila, ki dosegajo ustrezne okoljske standarde. »Rezultati bodo služili za sprejetje odloka o nadaljnji širitvi in dodatnih omejitvah znotraj okoljske cone,« so takrat zapisali. A kot kaže, se pilotni projekt ni prijel, saj nadaljnjih razprav o tej temi nismo zasledili.
