Za nami je prvi letošnji vročinski val. Mnogi so ga sprejeli z olajšanjem, saj je naznanil težko pričakovani prihod pravega poletja in začetek počitnic. Z malo sreče bodo tudi drugi letošnji vročinski valovi podobni temu, z le kakšnim dnem hujše vročine. A z nekaj smole bi lahko imeli tudi razmere, kakršne so trenutno v Grčiji, kjer temperature občasno sežejo tudi prek 40 stopinj Celzija in visoka vročina traja že več tednov.
Še zlasti v mestih, kjer se predvsem zaradi velikih tlakovanih površin temperatura tudi ponoči ne spusti kaj dosti, vročinski valovi predstavljajo veliko zdravstveno tveganje. Nekateri veljajo celo za ene bolj smrtonosnih naravnih nesreč. Med njimi je po zaslugi sociologa Erica Klinenberga eden bolje raziskanih vročinski val v Chicagu, ki je leta 1995 zahteval več kot 700 žrtev.
Družbeni mit govori o tem, da smo v naravnih katastrofah vsi enaki. A podatki govorijo drugače. Skoraj vse katastrofe bolj prizadenejo revnejše. Družbene okoliščine določajo, kdo je najbolj ranljiv, zato so naravne katastrofe dejansko družbene. Analiza vročinskega vala v Chicagu je ugotovila, da so med žrtvami prevladovali revni starejši in da sta bila ključna dejavnika, ki sta vodila do smrti, izolacija in odtujenost. Kartografski pregled je pokazal mnogo večje število smrti v revnih in degradiranih območjih, kjer so živeli večinoma Afroameričani. Več žrtev je bilo zlasti tam, kjer se starejši zaradi strahu pred kriminalom niso upali zapustiti domov ali pa ponoči pustiti odprtih oken. Po drugi strani je bilo v prav tako revnih gosto naseljenih predelih, kjer so živeli pretežno Latinoameričani, zaradi večje družbene povezanosti smrti nenavadno malo.
Med prostorskimi dejavniki tveganja je Klinenberg izpostavil kakovost javnega prostora, gostoto trgovin in lokalov ter stopnjo centralizacije podpornih mrež. Pri javnem prostoru so pomembni predvsem dovolj velike in kakovostno zasnovane zelene površine, varen javni prostor ter dostopnost in bližina zaprtih javnih prostorov, kot so knjižnice, šole in dnevni centri. Po drugi strani je lokalno gospodarstvo ključno za družbeno povezanost. Še posebej je pomemben vpliv na varnost v javnem prostoru, saj prav lokali in trgovine zagotavljajo obljudenost in neformalni nadzor. Pri podpornih institucijah pa je predvsem pomembno, da lahko posameznike, za katere skrbijo, tudi osebno poznajo.
Mesta lahko torej aktivno vplivajo na zmanjšanje žrtev ob vročinskih valovih. Še več. Ukrepi, ki jih lahko izvedejo za zmanjšanje tveganja ob vročinskih valovih, so prav isti, kot so koristni tudi za zmanjšanje izpustov iz prometa, vitalnost lokalnega gospodarstva in splošno zdravje prebivalstva.
