V Sloveniji 24. aprila zaznamujemo dan brez zavržene hrane. Osrednje poslanstvo je povabiti družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane. Še vedno največ zavržkov nastane v gospodinjstvih. Leta 2013 smo v Sloveniji zavrgli 118.000 ton hrane, medtem ko je leta 2021 količina narasla že na 143.000 ton – v Sloveniji tako zavržemo povprečno 68 kilogramov hrane na prebivalca na leto.
Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov pogosto niti ne zavedamo, pomenijo pa resno grožnjo okolju, saj prispevajo k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine vode in energije, porabljene za njeno pridelavo. »V okviru našega programa Pomoč družinam prejmemo ogromno prošenj za hrano. Te družine zelo cenijo pomoč v obliki živilskih bonov in ne dvomimo, da v trgovini kupujejo zelo premišljeno in racionalno. To vidimo tudi iz priloženih računov, ki nam jih posredujejo po porabi. V družinah, kjer je finančna pismenost slabša, si prizadevamo družine izobraziti, opolnomočiti, načrtovati porabo z njimi. To velja tako za položnice kot za hrano in kuhanje. Za finančno šibke družine je še posebej pomembno, da je vsak dan dan brez zavržene hrane, saj se lahko na tak način zelo veliko prihrani,« je povedala Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenija.
Zavržemo 18 odstotkov hrane
»Upravljati presežke hrane profesionalno, po vseh standardih, biti ves čas v pripravljenosti in prožen za različne izzive predelave in distribucije je velik izziv,« je ob predstavitvi Mini tovarne na Rodici pri Domžalah povedala Lenka Puh iz skupnosti Etri. Predelovalni obrat Mini tovarna je po besedah Puhove inovativen koncept predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih, in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. »Najprej je za to potrebna dobra, kreativna ekipa, polna volje in želje po znanju. Potrebno je povezovanje. Prav tu v Mini tovarni smo združili in povezali vse elemente, da potrdimo, da je te izzive mogoče premagati.« S tem ko so povezali trgovine, kmete in manjše pridelovalce s potrebami trga, pa so nastali tudi prvi zametki Mini tovarne. Rezultat so lastni izdelki od zavitkov, sendvičev, juh, solat, pit do marmelad, čaja in kremastega sladoleda iz čičerike.
Kruhovi cmoki
iz presežkov kruha
Mini tovarna deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium. Zaposlenim, kot je bilo danes slišati, zagotavljajo vseživljenjsko izobraževanje ter dostojen, varen in aktiven način življenja. Temu je pritrdil tudi Dino Demič, tehnolog vodja razvoja in proizvodnje v zgodbi Hrane ne mečemo stran. Je predstavnik mlajše generacije in sopodjetnik z lastnimi podjetniškimi idejami in znanjem. »V skupino Etri sem prišel kot startup kraft piva. Ena prvih nalog je bila predstavitev za znižanje trošarin za male pivovarje. Kot zadruga smo podprli še en startup, Isa Kombucha, kjer sem bil dve leti zaposlen, da sem postavil proizvodnjo in tehnologijo,« pove Demič, ki se je pred časom vrnil, da prevzame vodenje Mini tovarne. »Z uporabo ustreznih tehnoloških procesov je veliko priložnosti, da zmanjšamo potencialne presežke hrane in jih predelamo v nove zanimive izdelke. Letošnja sezona kmetijske pridelave se še ni začela, pa smo razvili že okoli dvajset novih produktov. Med drugim kruhove cmoke, ki jih delamo iz ostanka kruha, ki ga pobiramo dnevno pri Lidlu. Smo pa razvil glash izdelke – gurmanske juhe enolončnice, ki so sterilizirane, da imajo daljši rok trajanja tudi na sobni temperaturi.
