V sklopu priprave zemljišča pred gradnjo stanovanjskega projekta Urbana oaza na območju nekdanje tovarne Tovil na Viču, je trojica investitorjev Mihael Karner, Rajko Hrvatič in Ada Filip Slivnik naročila odstranitev dreves. Mihael Karner je dejal, da bodo pustili drevesa, ki bodo del bodoče zelene oziroma parkovne ureditve in so po oceni strokovnjaka dovolj zdrava, da ne prestavljajo nevarnosti za mimoidoče. Ostanke nekdanje tovarne, ki je stala ob Koprski ulici, bodo porušili pozneje, ko bodo začeli gradnjo.
Posek dreves že pred leti povzročil razburjenje
Ko so že v preteklih letih na tem zemljišču posekali nekaj dreves, je civilna iniciativa temu ostro nasprotovala v želji po zaščiti dreves, ki so po njihovih besedah ostanek viškega gozda. S to problematiko se je že leta 2013 ukvarjala gozdarska inšpekcija, ki pa zaradi poseka ni ukrepala. Ugotovila je, da so drevesa posledica zaraščanja površin med propadajočimi objekti nekdanjega Tovila in da zanje ne veljajo določila zakona o gozdovih.
Kot kaže, je posek dreves ponovno zbodel nekatere občane. Ljubljančan je v anonimnem pismu o načrtovani gradnji in njenih investitorjih opozoril kar predsednika vlade Roberta Goloba. V pismu je zapisal, da naj bi bil projekt Urbana oaza urbanistično, gradbeno in ekološko sporen ter da bo morebitna izdaja gradbenega dovoljenja v nasprotju z veljavnimi predpisi in zahtevami pri gradnji na tem območju. Kopija pisma naj bi bila poslana tudi ameriški veleposlanici v Sloveniji, saj si Karnerja ameriški organi pregona že dve desetletji prizadevajo aretirati zaradi suma preprodaje prepovedanih snovi in pranja denarja.
Karner meni, da ameriški postopki zoper njega nimajo nobene zveze z njegovim nepremičninskim projektom v Sloveniji. »Občinski prostorski načrt je bil potrjen, pridobili smo vsa potrebna soglasja vseh soglasodajalcev, zato smo lani na upravno enoto oddali vlogo za gradbeno dovoljenje in sedaj čakamo na odločitev. Tak je postopek,« je strnil Karner in zagotovil, da so spoštovali zakonodajo s področja gradnje. Ob tem je dodal, da je slovensko specializirano državno tožilstvo obravnavalo ameriške očitke na njegov račun in postopek leta 2015 zaključilo brez ovadbe ali kakšne druge odločitve. Karner je prepričan, da posamezniki stanovanjskemu projektu ob Koprski ulici nasprotujejo po logiki »ne na mojem dvorišču«.
Direkcija bo odstranila
betonska korita v Gradaščici
V Urbani oazi bo 157 stanovanj. Po kakšni ceni jih nameravajo prodajati, Karner še ni želel napovedovati. Izpostavil pa je, da bodo investitorji poleg soseske ob Gradaščici uredili park s površinami za pešce in kolesarje ter brv, zato je prepričan, da bo projekt pozitivno prispeval k bivanjskim razmeram za okoliške prebivalce.
Karner je še omenil, da naj bi bila v načrtih tudi ureditev struge Gradaščice, ki teče med garažami ob Jamovi cesti in zemljiščem, na katerem bo zrasla Urbana oaza. Na direkciji za vode smo preverili, ali imajo resnično kakšne načrte s tem delom Gradaščice, in povedali so nam, da jo nameravajo revitalizirati v okviru rednih vzdrževalnih del. Za zdaj so lahko povedali le, da bodo v sklopu teh del iz struge Gradaščice odstranili betonska korita. Zamenjali jih bodo z naravnimi materiali. Kako točno bodo uredili strugo, bo pokazala projektna naloga, ki pa je trenutno še v izdelavi. Na direkciji prav tako še nimajo časovnice, kdaj bi se lahko lotili del, vendar so dejali, da bodo ureditvena dela potekala neodvisno od projekta Urbana oaza.
Čeprav direkcija za vode že dalj časa vodi projekt Gradaščica, ki vključuje ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, omenjena revitalizacija odseka mestne Gradaščice ni del teh protipoplavnih ukrepov. Slednji so bili že izvedeni oziroma se izvajajo na delu Gradaščice v Dobrovi - Polhovem Gradcu in na Malem grabnu, ki se pri bokalškem jezu odcepi južno od struge mestne Gradaščice. Ti protipoplavni ukrepi bi morali biti zaključeni do konca letošnjega leta, saj se takrat izteče rok za porabo kohezijskih sredstev. Ureditvena dela na strugi Gradaščice pri Tovilu pa po pojasnilu direkcije ne bodo vplivala na poplavno varnost niti tega niti širšega območja.
