Eden od treh delov projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vodonosniku Ljubljanskega polja je tudi dograditev fekalne kanalizacije na 39 območjih Ljubljane oziroma v več kot 250 ulicah. Preverili smo, kako teče izvajanje tega dela velikega okoljskega projekta.
Več kot sto milijonov evrov vreden projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja vključuje tudi dograditev fekalne kanalizacije na 39 območjih v Mestni občini Ljubljana. Ko bo ta del projekta zaključen, bo po podatkih občine zgrajenih 88,3 kilometra novih cevi za fekalno kanalizacijo, na to infrastrukturo pa se bo lahko priključilo okoli 17.500 prebivalcev.
Na splošno gledano ta del projekta ne teče tako gladko, kot so sprva mogoče pričakovali na občini. Ob oznanilu, da bo projekt izdatno sofinanciral evropski kohezijski sklad, so na občini poleti 2017 napovedovali, da bodo vsa potrebna gradbena dovoljenja za dograditev manjkajoče fekalne kanalizacije pridobili do konca leta 2018 in da bo izvedba potekala do leta 2020. Te napovedi se niso uresničile, saj maja 2023 za enega ali več odsekov skoraj stotih ulic gradbena dovoljenja še niso bila izdana. Pri več kot polovici teh pa za enega ali več odsekov posamezne ulice občina še ni dobila služnosti oziroma ni kupila vseh potrebnih zemljišč za gradnjo, kaže dokumentacija o opravljenih delih.
Iz zadnjega poročila nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana je razvidno, da so bili za zamude pri izvedbi krivi dolgotrajni postopki razlastitev pa tudi težave, ki jih je povzročila epidemija covida-19. Toda velja poudariti, da je nadzorni odbor že v poročilu za leto 2018 opozoril na težave občine pri pridobivanju vseh potrebnih zemljišč.
Takrat so poudarili: »Za izvedbo projekta 'Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnikov Ljubljanskega polja in barja' so se postopki za pridobitev kohezijskih sredstev iz Evropske unije začeli že leta 2013, Evropska unija pa jih je odobrila avgusta 2017. Nadzorni odbor Mestne občine Ljubljana se čudi, da MOL v vsem tem času ni uspelo pridobiti vseh potrebnih soglasij lastnikov zemljišč, kjer so za izvedbo investicije potrebni začasni posegi.«
Na Magistratu so zadnji pregled opravljenih del pripravili marca letos, kar pomeni, da se je stanje na posameznih lokacijah lahko že nekoliko spremenilo. A nedvomno imajo gradbeni delavci pred seboj še veliko dela. Doslej so gradbinci komunalno opremili predvsem tista območja, kjer je kanalizacija manjkala le na največ nekaj ulicah, kot so Brdo vzhod, Ulica Mire Miheličeve, Ogrinčeva ulica, Medveščkova ulica, Kleče, Novo Polje, Na Trati, Cesta Andreja Bitenca (odsek od križišča z Ulico 4. julija do hišne številke 38), Kalinova ulica, Cesta dveh cesarjev (odsek od križišča s Cesto v Gorice do stavbe na Cesti dveh cesarjev 399), Žabja vas, Studenec in Slape. Niso pa za vse ulice še pridobili uporabnih dovoljenj.
Velik del gradbenih del so opravili tudi na območjih Ježica, Tržaška cesta, Zadobrova, Stožice, Zalog, Kamnogoriška cesta, Šmartno pod Šmarno goro in Brdo zahod. Na vseh teh območjih morajo gradbinci zgraditi zgolj še krajše odseke kanalizacije, preostale načrtovane cevi pa so že položili.
Ponekod še niso zasadili prve lopate
Najslabša realizacija je predvsem na tistih območjih, kjer morajo gradbeni delavci kanalizacijo urediti na večjem številu ulic. Na območju Rakova jelša so gradbinci doslej kanalizacijo uredili zgolj ob Barjanski cesti in Poti na Rakovo jelšo, preostale ulice na tem območju pa se čakajo na izvedbo. Gradnje po podatkih iz marca sploh še niso začeli na območjih Šmartinska cesta, Galjevica, Kozarje, Gameljne, Ižanska cesta jug in Pod Debnim vrhom. Kar je še bolj skrb vzbujajoče, je to, da na večini teh območij šele urejajo zemljiškoknjižne zadeve oziroma dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na preostalih območjih, kot so Hrušica – Litijska cesta, Gornji Rudnik, Glince in Dolnice, Kašelj, Vevče, Sibirija, Tacen, Sostro, Dobrunje, je situacija zelo mešana. Gradbeni delavci so posamezne ulice na teh območjih že zaključili, nekatere so še v gradnji. Status preostalih ulic na teh območjih pa je zelo različen, od tega, da so gradbinci že pridobili gradbena dovoljenja zanje, do tega, da šele urejajo dokumentacijo za pridobitev dovoljenja oziroma urejajo zemljiškoknjižne zadeve. Na območju Ižanska cesta sever so gradbeni delavci denimo letos začeli gradnjo na odseku med Hladnikovo cesto in Gruberjevim nabrežjem.
V okviru dograditve kanalizacijskega omrežja v Ljubljani morajo izvajalci zgraditi še tri vakuumske postaje in trinajst črpališč odpadne vode. Po podatkih iz letošnjega marca sta dokončani le dve črpališči, za še dve je občina pridobila gradbeni dovoljenji, za večino preostalih pa šele urejajo pravico graditi oziroma pripravljajo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Izvedbo gradbenih del razdelili na tri javna naročila
Mestna občina Ljubljana je gradnjo fekalne kanalizacije na 39 območjih razdelila na tri javna naročila. Za prvi sklop območij je oktobra 2018 pogodbo sklenila s konzorcijem družb Komunalne gradnje, Prenova-Gradbenik, Hidrotehnik in KPL. Drugo javno naročilo je zaključila s sklenitvijo pogodbe februarja 2020, pogodbeni partnerji pa so bili praktično enaki kot pri prvem naročilu. Zgolj KPL je zamenjala družba PZG. Gradbeno pogodbo za zadnji sklop območij je občina sklenila februarja lani, tudi takrat so bili za izvedbo izbrani Prenova-Gradbenik, Komunalne gradnje, Hidrotehnik in PZG. Skupna vrednost vseh treh sklenjenih pogodb za gradnjo fekalne kanalizacije je skoraj 55,2 milijona evrov, vključno z davkom na dodano vrednost, kar je približno sedem milijonov evrov več, kot so leta 2017 ocenjevali na občini.
Podaljšanje roka za črpanje evropskih sredstev ni mogoče
Po sklenjenih aneksih za prvo in drugo pogodbo trenutno veljata časovnici, po katerih bodo morali gradbinci dela zaključiti do konca letošnjega julija. Dela na tretjem sklopu območij pa bi se morala po terminskem načrtu zaključiti do sredine oktobra letos. Glede na količino dela, ki še ni bila opravljena, je težko verjeti, da bodo gradbinci ujeli zastavljene roke. Zelo verjetno se lahko zgodi celo, da vseh del ne bodo zaključili niti do konca letošnjega leta, ko se izteče rok za črpanje evropskih sredstev. V tem primeru bo morala ljubljanska občina »iz lastnih virov financirati dela, ki še niso bila opravljena«, so pojasnili na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Če se zgodi tak scenarij, bo občina tudi ob sorazmeren delež sredstev, ki naj bi jih načeloma za ta projekt prispeval državni proračun, so še dejali na ministrstvu.
Smernice evropske komisije o zaključku operativnih programov podaljšanja roka za izvedbo ne predvidevajo. Na ministrstvu so še dodali, da omenjene smernice za projekte, ki so vredni več kot milijon evrov in ne bodo zaključeni do konca letošnjega leta, predvidevajo zaključek z lastnimi sredstvi do 15. februarja 2027.
