Ljubljana je v zadnjih letih spričo različnih kriznih situacij postala eno najdražjih mest v Evropi. Vemo, koliko plačujemo v trgovinah, celo parkirišča so se podražila, in vemo, da si povprečna štiričlanska družina ne more več privoščiti večerje v mestu, kjer so juhe po 15 evrov in kranjske klobase po 22 evrov. O cenah kvadratnih metrov stanovanj in najemninah pa na tem mestu niti ne bomo razpravljali.
Pravijo, da je povsod drago, ker so korona, vojna v Ukrajini in seveda vročinski val menda vplivali na cene po vsem svetu. Nam pa se zdi, da predvsem po Sloveniji in na hrvaški obali. V Trstu in Benetkah, recimo, je ceneje kot pred krizami, a očitno se pri nas nihče ne zbudi, čeprav vemo, da Ljubljančani vse več kupujejo stanovanja v Trstu, ki so nekajkrat cenejša kot v Ljubljani. Del strategije boja proti draginji so očitno prestižni in zelo dragi petzvezdični hoteli, v katerih pa domačinom na srečo ni treba spati.
V Ljubljani so trije hoteli s petimi zvezdicami, ki svoje storitve seveda visoko cenijo. Visoko tudi v primerjavi s tujino. V Stari Ljubljani je hotel Zlata ladjica, ki ga je slovenska javnost spoznala po povprečni restavraciji, v kateri ponudijo toplo kranjsko klobaso po 22 evrov. Pri njih so bile najcenejše sobe po 405 evrov, najdražje pa po 890 evrov, a je treba doplačati turistično takso in parkirišče. Glede na to, da je bila večina sob še na voljo, kakšne gneče očitno nimajo, je pa vprašanje, ali cene v takšnih primerih spustijo, kar je v tujini povsem običajno.
Na drugi strani mesta, v hotelu Intercontinental, ki velja za najprestižnejšega v Ljubljani in je njegovih pet zvezdic spričo velnesa in bazena pravzaprav najbolj realnih v mestu, so imeli včeraj najcenejšo sobo za 256 evrov, najdražje, ki so jih še imeli, pa so krepko presegale 500 evrov. Ima pa hotel v srbski lasti tudi parkirišče, ki ga Zlata ladjica zaradi lokacije seveda ne more ponuditi. Poleg tega ima Intercontinental na vrhu hotela tudi solidno restavracijo in več kot korekten hotelski bar.
Začetne težave novega hotela
Kaj pa Grand Plaza, sosednji nebotičnik, ki se podobno hvali s petimi zvezdicami? Hotel, ki je odprl svoja vrata 1. avgusta, smo obiskali že prvi obratovalni dan in na žalost moramo ugotoviti, da se, kar je seveda logično, ukvarjajo z mnogimi poporodnimi težavami. Hotel, ki ima sobe do 22. nadstropja, nima restavracije! Menda to kanijo popraviti, tako kot kak kabel, ki še ni našel svojega mesta za steno, do takrat pa je mogoče nekaj popiti v njihovem baru v pritličju, levo od recepcije. Na žalost v baru ne strežejo nič posebnega in celo vinske karte še nimajo. Je pa osebje prijazno in soba v 21. nadstropju je bila velika in udobna.
V sobi imajo dobro napolnjen mini bar, v katerem pa ob nekaterih žganih pijačah in seriji brezalkoholnih napitkov ni niti stekleničke vina. Verjetno tudi to še čaka, da ga prinesejo v sobe. V sobah imajo tudi male avtomate za kavo, in če si predstavljate, da imajo pri sosedih v Intercontinentalu v sobah kavo lavazza, je v Grand Plazi na voljo kava izzo. Če se po drugi strani sprašujete, kje je Grand Plaza močnejša od konkurence, lahko ugotovimo, da imajo več in večja dvigala, ki tiho, a hitro potegnejo na vrh. Naj omenimo še to, da je bil razgled iz naše sobe v 21. nadstropju, proti Bežigradu in hribom v daljavi, izjemen, se pa zdi, da v nižjih nadstropjih ni niti približno takšen. Pa še zvoki z najbolj prometnega križišča v Sloveniji zlobno motijo spanec. Če seveda ne zmoti ambientalna glasba, ki ves čas gode na temnih hodnikih hotela.
Kdo bo nosil kovčke?
Kaj pa zajtrk? Kljub temu da se je lastnikom tako mudilo, da bi hotel odprli v začetku avgusta, da so pozabili na restavracijo, imajo solidne zajtrke, bogate s sadjem in zelenjavo, zato si lahko predstavljamo, da se bodo na tem področju stvari samo še izboljševale. Vprašanje pa je, kako bo na recepciji. Čeprav smo bili v hotelu praktično sami, smo pol ure čakali, da smo se lahko zjutraj odjavili. Še več. Kljub petim zvezdicam Grand Plaza nima človeka, ki bi vam odpeljal avto v njihovo garažo, in prav tako ne človeka, ki bi odnesel kovčke v sobo ali iz sobe. Očitno jim še manjka ljudi. Je pa res, da je začetna cena za sobo – 170 evrov, veliko nižja kot pri konkurenci.
Drugo vprašanje je, kako bo z zvezdicami. Pred leti so zvezdice hotelom podelili, potem ko jih je obiskal strokovnjak, zdaj si hotel lahko sam izbere, koliko zvezdic naj bi imel. Nekateri boljši slovenski hoteli se raje odločajo za nižji rating, recimo za štiri zvezdice, in potem s samimi storitvami presežejo gostova pričakovanja. Za pet zvezdic mora imeti hotel vrhunsko restavracijo. Za pet zvezdic je dobro imeti notranji ali zunanji bazen, prav tako ni odveč prestižen velneški center. Valet in postrešček sta tako rekoč nujna. Da o conciergeu niti ne govorimo. Pa še potem se lahko zgodi, da nenapovedano pridejo ocenjevalci in hotelu vzamejo kakšno zvezdico.
