Senat višjega sodišča v Ljubljani je potrdil sodbo okrožnega sodišča iz leta 2022, da Aleš Mrzel Mestni občini Ljubljana ni dolžan plačati odškodnine. Občina je leta 2018 vložila tožbo, s katero je od Mrzela terjala 26.500 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker da je Mrzel preprečeval zakonito gradnjo kanalizacijskega kanala C0. Občina mu je očitala še, da je organiziral in izvajal fizične blokade gradnje na zemljiščih, ki niso bila v njegovi lasti oziroma na katerih je občina imela pravico graditi. Občina bo Mrzelu morala plačati 560 evrov stroškov, ki so nastali v pritožbenem postopku.
»Sodišče ima vedno prav,« je včeraj komentiral ljubljanski župan Zoran Janković, a pripomnil, da se mu je utemeljitev sodbe zdela zelo čudna. Spraševal se je, kako lahko nekdo ustavi gradnjo, pa s tem dejanjem ne povzroči nobene škode investitorju. Ali bo občina sodbo poskušala spodbijati še na vrhovnem sodišču, se še niso odločili, je dejal Janković.
Tudi višje sodišče je ugotovilo, da je imel Mrzel utemeljene razloge za nasprotovanje izvedbi projekta gradnje kanala C0. Mrzel je »z opozarjanjem in nasprotovanjem izvedbi projekta varoval tako svojo lastninsko pravico kot tudi javno korist. V zvezi s slednjo velja poudariti, da tožnica (občina, op. p.), četudi deluje v javnem interesu, projekta gradnje povezovalnega kanala C0 ni transparentno predstavila niti lastnikom zemljišč (v katastrski občini Ježica) niti (strokovni) javnosti, s tem pa je onemogočila strokovno razpravo o morebitnih spornih vprašanjih (tudi o primernosti trase),« je zapisalo višje sodišče. Še več, sodišče je ocenilo, da bi bila pred začetkom gradnje nujno potrebna odprta strokovna razprava, tudi če bi šlo to na račun morebitnega časovnega zamika pri izvedbi projekta in posledično morebitnih težav pri financiranju. »Vsakršno drugačno ravnanje vzbuja vtis o enostranskem in avtoritarnem reševanju problemov,« je izpostavilo višje sodišče.
Janković je spomnil, da se je umeščanje trase kanala začelo že leta 1991, dokončno pa je bila potrjena s potrditvijo občinskega prostorskega načrta leta 2010. Občina je takrat opravila tudi presojo vplivov na okolje, je dejal župan in poudaril, da je občina vse postopke vodila skladno s predpisi.
Iz sodbe višjega sodišča je razvidno, da je Magistrat dvomil o nepristranskosti sodnice na prvi stopnji, ker naj bi ta iskala zgolj dokaze, ki so se ujemali z Mrzelovimi argumenti, zanemarila pa naj bi dokaze, ki so njegovo izpoved dokazovali kot neresnično. Toda višje sodišče je navedbe občine o očitni pristranskosti zavrnilo kot neutemeljene. Višje sodišče je ocenilo tudi, da bi bilo kaznovanje angažiranega posameznika z odškodninsko sankcijo »lahko nevaren precedens, ki bi ogrozil dialog med civilno družbo in predstavniki kapitala o pomembnih skupnih vrednotah (kot je zdravo življenjsko okolje oziroma pitna voda)«. Senat je ocenil, da je za javni interes bolj škodljiva pasivna in nekritična družba kot angažirani posameznik, ki mu uspe mobilizirati splošno in strokovno javnost v povezavi z za družbo pomembnim vprašanjem.
Upravna enota
bo morala še enkrat odločiti
Da zaključi gradnjo kanala C0, mora občina zgraditi še 128 metrov kanala v bližini hipodroma. Zatika pa se pri izdaji še zadnjega gradbenega dovoljenja. Nasprotniki kanala namreč uporabljajo vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bi preprečili izdajo dovoljenja. V postopku izdaje dovoljenja želi kot stranski udeleženec sodelovati tudi okoljska organizacija Alpe Adria Green.
Upravna enota je avgusta lani zavrnila zahtevo organizacije Alpe Adria Green za pridobitev statusa stranskega udeleženca. Organizacija se je pritožila na ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je sredi tega meseca pritožbi ugodilo in upravni enoti naložilo, naj ponovno odloči o sodelovanju organizacije Alpe Adria Green v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ob tem je ministrstvo poudarilo, da imajo društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Ker Alpe Adria Green ima status tovrstne nevladne organizacije, upravna enota pa se do tega v prvotnem postopku ni opredelila, bo morala v ponovljenem postopku do tega zavzeti stališče in ponovno odločiti.
Dedićeva in Jazbinšek
dopolnila ovadbo
Mestna svetnica iz Vesne – zelene stranke Jasminka Dedić in član organizacije Alpe Adria Green Miha Jazbinšek sta lani pristojne institucije, med njimi direkcijo za vode in ljubljansko upravno enoto, pozvala, naj za nično oziroma delno nično označita vodno soglasje iz leta 2013 ter gradbeno dovoljenje za C0 iz leta 2014, in sicer v delu, ki se navezuje na del kanala C0 med čistilno napravo na Brodu in Ježico. Prepričana sta namreč, da sta vodno soglasje in gradbeno dovoljenje ponaredka. Ker se upravna enota in direkcija za vode na njun poziv nista odzvali v razumnem roku, sta Dedićeva in Jazbinšek novembra lani podala ovadbo zoper ljubljanskega župana, župana Vodic Aca Franca Šuštarja in nekdanjega medvoškega župana Stanislava Žagarja zaradi protipravne vzpostavitve projekta gradnje povezovalnega kanalizacijskega kanala C0.
A ker se tudi po vloženi ovadbi nič ni premaknilo, sta Dedićeva in Jazbinšek ta teden svojo ovadbo dopolnila. Po njunem mnenju so namreč zaradi pripoznavanja veljavnosti omenjenega vodnega soglasja in gradbenega dovoljenja odgovorni tudi direktorica direkcije za vode Neža Kodre, več prejšnjih in trenutna načelnica ljubljanske upravne enote ter več ministrov.
