Prejšnji teden sem bral o dveh zahtevah ljubljanskim mestnim oblastem za odstranitev dveh različnih inštalacij. Ker se tudi sam marsikdaj spotaknem ob kakšno reč, ki me v našem mestu moti, sta se me pritožbi še posebej dotaknili.
Človek, čigar pisma bralcev cenim, je, menda ne prvič in ne kot prvi, pisal o tem, kako zelo nespoštljivo je, da so verze naše himne vrezali v tlak Čopove ulice. Tako že lep čas po njih tacajo domačini in tujci, nanje pa se lahko ponemarijo tudi psi. Ker je to res vsega obsojanja vredno, sem se ob tem vprašal, kako da se še nihče ni oglasi v bran nas, otroških in mladinskih avtoric in avtorjev ter ilustratork in ilustratorjev, po imenih katerih domačini in tujci in tudi psi tacajo le streljaj stran pred knjigarno Konzorcij. In kako da proti temu ni protestiral še nobeden od nas. Ne Svetlana Makarovič ne Slavko Pregl ne Boris A. Novak ne Desa Muck, če omenim le tiste, ki so še živi in so se že ob marsičem javno in kritično oglasili. Jaz sem tako prvi. Pa še jaz se oglašam z zelo zmedenimi občutki, saj sem bil do prejšnjega tedna celo ponosen na to, da po meni tacajo. Zdaj pa se sprašujem, ali moraš biti res državna himna, da te kdo vzame v bran.
Neka javnosti neznana oseba pa se je pritožila, da mural Deček iz Gaze na zidu nasproti Zdravstvenega doma na Metelkovi »zelo neposredno implicira, da je bistvo vojne v Gazi pobijanje otrok.« Mesto je pobudo za odstranitev zavrnilo, a ima oseba, ki se je spotaknila ob tisti mural, v bistvu glede tistega bistva prav. V tisti vojni namreč res ne gre samo za otroke. Zato bi bilo edino prav, da bi ob mural z dečkom iz Gaze postavili še mural z mladenko iz Gaze, pa z nosečo materjo iz Gaze, pa s starko in starcem iz Gaze, pa z očetom z dojenčkom iz Gaze, pa z novinarjem in fotografinjo, zdravnico in humanitarnim delavcem, učiteljem in pesnikom, univerzitetno profesorico in režiserko, imamom in župnikom iz Gaze. In seveda tudi, kot si, če prav razumem, želi oseba, ki se je v zvezi z bistvom tiste vojne pritožila, Slovenke in Slovenci pa bi to morali razumet, mural z osamosvojiteljem in borcem proti okupatorjem iz Gaze.
Ker bi bil za vse te ljudi zid na Metelkovi prekratek, bi lahko del tistih, katerih pobijanje je bistvo vojne v Gazi, predstavili na cesti, imenovani po avtorju potacanih verzov naše himne, ki slavijo vse narode, ki si želijo na zemlji svojih pradedov in prababic živet svobodno in v miru. Začenši na ograji Narodnega muzeja Slovenije nasproti ameriške in nemške ambasade.
