Zjutraj je labodji par s svojimi tremi mladiči brezskrbno pohajkoval na otroškem igrišču ob Koseškem bajerju. »Kot da so vedeli, da je danes dan za obročkanje,« je v smehu pripomnila Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je v družbi članov Slovenskega centra za obročkanje ptic, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja, in upravljavca Krajinskega parka imela nalogo trem letošnjim mladičem labodjega para nadeti identifikacijske obročke na nogo. Kovinskega na levo, rdečega, ki ga je veliko lažje in hitreje prebrati na desno nogo. Kljub vsemu pa delo ni bilo ravno lahko, saj je bilo potrebno pernato mladež previdno ujeti. »Pomaga, če imaš ob sebi pomočnike,« je po končanem obročkanju povedala sogovornica, saj smo njihovo delom spremljali z varne razdalje. Tudi zaradi skrbnega labodjega para, ki je bil obročkan že v preteklosti in sicer na Zbiljskem jezeru. »V preteklih letih smo s pomočjo obročka ugotovili, kam so se odselili labodji mladiči,« je povedala sogovornica in dodala, da ima obročkanje ptic pri nas več kot sto letno tradicijo, saj ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926.

Mladiči v dobri telesni kondiciji

Kam dejansko se je odselil lanski par člani društva še ne vedo. »Za zdaj še nismo dobili podatkov. Je pa res, da se nismo veliko gibali okoli Zbiljskega jezera, da bi preverili obročke na nogah ptic. Morda lahko ob tej priložnosti pozovemo obiskovalce jezera, da če imajo priložnost, da na varen način preberejo obroček na labodji nogi to sporočijo Prirodoslovnemu muzeju, ki beleži vse te podatke,« je še povedala Tjaša Zagoršek.

Med pospravljanjem opreme – med katere sodijo tako klešče za stisniti kovinski obroček in sekundno lepilo za dodatno ojačitev barvnega obročka, Zagorškova izpostavi tudi tehtnico in merilo, ki ga uporabljajo za merjenje krila. »Na osnovi meritev lahko potrdimo, da so vsi trije labodji mladiči zdravi in v dobri telesni kondiciji. Tehtajo dobre 3 kg in jim bivanje na Koseškem bajerju očitno zelo ustreza. Sta pa dva mladiča letos malo bolj posebna, saj sta za razliko od tretjega brata, ki mu nekateri pravijo tudi 'črni raček' in bo povsem belo perje dobil šele čez dve leti, ta že zdaj bela. Gre za levcizem, kot posledica pomanjkanja melanina pri živalih. Ko bosta mladiča odrasla bodo noge in tudi kljun svetla,« še pove sogovornica.

V zimskem času se
umaknejo na Ljubljanico

Mladiči bodo s starši še vse do sredine septembra. »Ko gnezdo postane premajhno za vse jih bosta starša vrgla iz gnezda in mladiči si bodo morali poiskati svoj teritorij. Kje, pa je zdaj težko napovedati. Ponavadi se v jesensko zimskem času umaknejo na Ljubljanico ali na Zbiljsko jezero, kjer je največja koncentracija labodov,« je še povedala sogovornica in dodala: »Imamo podatke, da se naši labodi nahajajo tako na Hrvaškem, kot na jugu Srbije in v Nemčiji. Treba je vedeti, da je labod selivka, ki se premakne tudi več sto kilometrov stran. Seveda ne leti do Afrike, ampak ostane nekje v Evropi.«

Prinese pa gnezdenje ptic v urbanem okolju kar nekaj izzivov. »Ptice, tako kot druge živali, za vzgojo mladičev potrebujejo predvsem mir. Obiskovalce prosimo, da ptice ne vznemirjajo in jih ne hranijo, saj s tem pogosto naredijo več škode kot koristi,« je ponovno opozorila Mateja Nose Marolt, iz Krajinskega parka Tivoli in dodala, da velja labod grbec za veličastno in elegantno ptico, ki na kopnem deluje nerodno in nebogljeno. Pa vendar prav nič plašen. »Naš par, tukaj na Koseškem jezeru, gnezdi v aprilu in maju, opazujemo pa ga lahko celo leto. Podobno kot lani, ko smo zabeležili tri mladiče, obročkali pa smo samo dva, smo se tudi letos razveselili treh podmladkov,« je še povedala Nose Maroltova.