V zadnjih letih se v Sloveniji pospešeno gradi stanovanjske objekte, ki se tržijo kot oskrbovana stanovanja. Ugotovili smo, da gre za tip gradnje in ne za oskrbo v smislu storitve. Področje oskrbovanih stanovanj ni urejeno, kritiki pa opozarjajo, da se pod pretvezo oskrbovanih stanovanj gradi navadne stanovanjske objekte na zemljiščih, ki so namenjena socialni infrastrukturi.

 

V Ljubljani se končujejo dela na objektu Soči park, v katerem bo 114 novih oskrbovanih lastniških stanovanj. Kot je razvidno že iz imena, bodo stanovanja v neposredni bližini Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča. Bližino objekta javnega zdravstva investitorji predstavljajo kot neposredno prednost nepremičnine. »Ljubljana bo z razvojem zemljišča v bližini ene najuglednejših zdravstvenih ustanov pri nas, URI Soča, pridobila 114 novih oskrbovanih stanovanj, ki ponujajo kakovosten in prijeten dom,« je pojasnil Tomaž Šifrar iz družbe Soči park.

Tip gradnje in ne storitev

»Stanovanja v Soči parku so namenjena uporabniku, ki želi višjo kakovost bivanja in nadaljevati aktiven vsakdan v tretjem življenjskem obdobju. Enote s svojo infrastrukturno prilagojenostjo ponujajo, da oseba dom obvladuje in uporablja brez težav kljub morebitni gibalni oviranosti,« je dodala Anita Ogulin iz družbe. Na spletu smo zasledili oglas za stanovanje v Soči parku, kjer ni eksplicitno omenjeno, da gre za oskrbovano stanovanje, prav tako v objektu ne bo oskrbe v smislu pomoči pri vsakdanjih opravilih ali dežurne pomoči. »Večina bodočih stanovalcev sodi med aktivno prebivalstvo, zato oskrba ni nujen del bivanja v našem objektu; uredi se po dogovoru, če jo uporabnik potrebuje. Pri tem je najpomembneje, da je stanovanje pripravljeno, če se nega potrebuje. Naša stanovanja so projektirana brez pragov, prostorne kopalnice brez kadi, umeščeni so le tuši, vse etaže so povezane z dvigalom, prehodi so široki, v pritličju objekta so na voljo odprti skupni prostori in tako dalje,« je še sporočila.

 

Gerontolog David Bogataj iz Alma Mater Europaea je pojasnil, da se pojem »oskrbovana« ne navezuje na dejansko oskrbo, ampak gre za tip gradnje: »Oskrbovana stanovanja imajo svoj pravilnik in morajo biti zgrajena v skladu z njim, ampak to je samo gradbeni pravilnik. Vsa stanovanja, ki so zgrajena po teh gabaritih, se šteje za oskrbovana. Tukaj pa nastajajo nesporazumi, saj gradbeni pravilnik ne predvideva oskrbe kot take. Za oskrbo je pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost, vendar področje oskrbe v tem pogledu v Sloveniji ni urejeno. Da bi to postala prava socialna infrastruktura, bi potrebovali nov pravilnik, ki bi celoviteje urejal tudi samo oskrbo v oskrbovanih stanovanjih.« Manj jasno je, v čigavi pristojnosti je vprašanje oskrbovanih stanovanj. Oskrba je sicer v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, od koder so nas preusmerili na ministrstvo za solidarno prihodnost. Tam so nam pojasnili, da po njihovi oceni »stanovanja, ki imajo samo fizične prilagoditve, ne morejo biti oskrbovana stanovanja«. Kot pa je poudaril Bogataj, obstaja samo gradbeni pravilnik in posledično je za vprašanje ustreznosti stanovanj, ki so prijavljena oziroma jih oglašujejo kot oskrbovana stanovanja, pristojna gradbena inšpekcija. Gradbena inšpekcija sicer ne vodi posebne evidence prijav glede oskrbovanih stanovanj.

Socialna infrastruktura ali dobra investicija?

Florijan Bulovec, nekdanji direktor Stanovanjskega sklada Pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je
že pred leti opozoril na nepregledno in neregulirano gradnjo oskrbovanih stanovanj. »Zaradi precejšnje publicitete se za gradnjo oskrbovanih stanovanj odločajo tudi nekateri investitorji, ki v tem vidijo predvsem priložnost za dober zaslužek in nimajo ustreznega znanja in izkušenj. Pod nazivom oskrbovana stanovanja se pogosto prodajajo stanovanja,
ki ne zadoščajo niti osnovnim pogojem pravilnika in so na neprimernih lokacijah, nekakovostno projektirana in grajena brez zagotovljene oskrbe,« je bil kritičen Bulovec.
Rok Ramšak z Inštituta za študije stanovanj in prostora pa je opozoril, da so takoj ob najavi projekta Soči park sumili, da gre izključno za investicijski projekt, zato so poslali poizvedbo. »Opozorili so nas, da je to, da je treba podpisati pogodbo,
da se tudi preostalim lastnikom dovoljuje oddajanje v turistične namene, že uveljavljena praksa, ki se je prvič javno zaznala pri projektu gradnje stanovanjskega objekta Rezidenca Masarykova, zgrajenega na parceli, kjer bi se izvorno morala graditi neprofitna stanovanja.« Sodeč po oglasu, ki smo ga zasledili na spletu, gre sicer za zmerno ceno glede na trenutne razmere na trgu – izklicna cena je okoli tri tisoč evrov na kvadratni meter. Stanovanja
so sicer že skoraj razprodana, po zadnjih informacijah jih je ostalo samo še pet. Kot smo že omenili, v oglasu ni omenjeno, da gre za oskrbovano stanovanje. Po Ramšakovem mnenju so zemljišče, ki je namenjeno socialni infrastrukturi, izrabili za gradnjo stanovanj za namene dobička, saj se po občinskem prostorskem načrtu na tem zemljišču lahko gradi samo oskrbovana stanovanja ali pa dom za starejše občane.

Priporočamo