Celje. »Skupni predvideni prihodki proračuna za leto 2024 bodo v primerjavi s prvim branjem višji za 3,3 milijona evrov in bodo znašali 80,8 milijona evrov, kar bo pomembno vplivalo na številne projekte in investicije, ki smo jih dodatno vključili v predlog proračuna za leto 2024. Ta bo zelo razvojno naravnan in bo zasledoval pet ciljev, ki smo jih določili v Celju, srcu regije, mestu s posluhom za ljudi in trajnostni urbani razvoj, zelenem mestu po meri ljudi in z močjo solidarne in povezane skupnosti. Skupni odhodki bodo znašali 84 milijonov evrov in bodo višji za 2,5 milijona evrov oziroma za tri odstotke v primerjavi s prvim branjem proračuna ter za približno 10 odstotkov v primerjavi z letošnjim proračunom,« pravi celjski župan Matija Kovač, ki je pred letom dni zasedel županski stolček. Kot še dodaja, bo najvišji delež, več kot 40 milijonov evrov oziroma pet več kot letos, namenjen dejavnostim in projektom s področja okolja, prostora in komunale. Približno 38 odstotkov celotnega proračuna bodo namenili investicijam, med katerimi bodo največje začetek gradnje vrtca Čira čara, gradnja komunalne infrastrukture in cest v poslovni coni Trnovlje jug, projekt Grajske poti, ureditev več cest, zaključila se bo tudi rekonstrukcija stavb zdravstvenega doma, več bo investicij na področju vodooskrbe in energetike. Prav tako je prihodnje leto v načrtu rekonstrukcija nogometnega stadiona Z'dežele, ki bo omogočala prehod na višjo raven kategorizacije Uefe. Več denarja bodo namenili letnemu programu športa, subvencioniranju cen storitev uporabe javnih objektov, za socialno varstvo ter delovanje društev na področjih kulture, izobraževanja in znanosti.
Milijon več za
protipoplavne ukrepe
Pomembno spremembo v primerjavi s predlogom proračuna v prvem branju predstavlja tudi milijon evrov več, ki bo namenjen protipoplavnim ukrepom. »Denar bomo porabili za odkup zemljišč in pripravo projektne dokumentacije za ukrepe na Ločnici v Zagradu, Koprivnici s pritoki, Savinji na Polulah in Voglajni pri Topru,« pove župan. Prav tako prihodnje leto načrtujejo gradnjo prvega pasjega parka v Celju. Mestna občina Celje pa se bo zadolžila za približno pol milijona evrov manj, kot je bilo predvideno v prvem branju. »Še letos se bomo prijavili tudi na prva povabila v sklopu mehanizma celostne trajnostne naložbe, iz katerega nam bo v novi finančni perspektivi pripadlo približno 13 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Gre za projekte v vseh treh programskih sklopih, ki jih predvideva mehanizem: projekt obnove Kajuhovega doma – Centra urbanega dogajanja v programskem sklopu Urbana prenova, katerega vrednost znaša skoraj štiri milijone, ureditev zelenega območja v Medlogu ter projekt ureditve Ceste na grad in varna šolska pot Skalna klet,« še razkriva Kovač. Svetniki so se strinjali tudi, da se Mesna občina Celje pridruži Skupnosti občin Slovenije, največjemu in najstarejšemu reprezentativnemu združenju občin v Sloveniji, ki šteje 182 članic, s čimer bodo imeli možnost vplivati na zakonske, strateške in razvojne izzive občin, dodatno se bodo lahko tudi povezovali in si izmenjevali dobre prakse z drugimi občinami.
