Za nepravilnosti pri 73 milijonov evrov vredni gradnji je ministrica izvedela konec januarja, so še pojasnili. O zaporu v Dobrunjah smo v Dnevniku že večkrat pisali zaradi gradbenih odpadkov, ki so jih z gradbišča nezakonito odlagali kar na kmetijsko zemljišče sredi naselja, samo nekaj sto metrov naprej po Litijski cesti. Okoljska inšpekcija je že v začetku novembra izdala odločbo, da je odlagališče nezakonito, a so kljub temu še do prejšnjega meseca tja vozili gradbene odpadke z gradbišča. O nezakonitem odlagališču smo prvič poročali že sredi septembra.
Ministrstvo je sporočilo, da se sumi o nepravilnostih začenjajo sredi novembra, ko je zdaj že nekdanji generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič brez vednosti ministrice razrešil dotedanjo skrbnico pogodbe in na njeno mesto postavil Simona Starčka. Ta je bil v času prevzema skrbništva pogodbe vodja službe za nepremičnine in investicije, zato se ni zdelo nenavadno, da je prevzel tudi skrbništvo nad eno največjih infrastrukturnih pogodb ministrstva. Švarc-Pipanova je v nasprotju z navedbo lastnega ministrstva v petek izjavila, da na sporni nakup stavbe bodočega upravnega sodišča ni bila pozorna tudi zato, ker se je bolj posvečala spremljanju gradnje zapora v Dobrunjah. Prejšnji teden se je iztekel rok, ki ga je postavila okoljska inšpekcija za odstranitev nezakonito odloženih gradbenih odpadkov, a se to še ni zgodilo.
Prav Starčku in Gojkoviču je ministrica naprtila tudi odgovornost za sporni nakup stavbe na Litijski cesti za potrebe upravnega sodišča. Na ministrstvu so nam zagotovili, da se po navodilu ministrice v zvezi s pogodbo pripravljajo in izvajajo vsi ustrezni ukrepi za ureditev razmer.
Protislovne prioritete ministrice
»Ministrica je v petek, 26. januarja 2024, (prvič) prejela določene pisne in pozneje tudi ustne informacije, ki indicirajo potencialne nepravilnosti pri urejanju problema odvoza odpadkov z gradbišča v Dobrunjah,« so pojasnili na ministrstvu. Istega dne, ko naj bi ministrica prvič izvedela za nepravilnosti pri gradnji zapora, je v Mladini izšel članek, v katerem je javno zapisano, da je skrbnik pogodbe zapora postal Starček, in ni jasno, ali je ministrica za novega skrbnika pogodbe izvedela iz tega medija. Minuli petek pa je ministrica v intervjuju za isti medij presenetljivo navedla, da se spornemu nakupu stavbe na Litijski cesti ni posvečala ravno zaradi ukvarjanja z zaporom. »Tudi investicijsko so bile moje prioritete drugje, bolj so me recimo zanimali gradnja zapora v Dobrunjah in še nekateri manjši projekti,« je v petek za Mladino povedala ministrica Dominika Švarc Pipan.
Sveže informacije
Iz službe za odnose z javnostjo ministrstva za pravosodje so poudarili, da so informacije o nepravilnostih pri gradnji zapora za njih sveže, zato podrobnosti ne morejo komentirati, dokler zadeve ne raziščejo. Od lanskega septembra smo na službo za odnose z javnostjo naslovili več kot ducat elektronskih sporočil, istega meseca smo o nezakonitem odlaganju tudi prvič pisali. Po pričevanju domačinov so material iz zapora tam odlagali že kakšen mesec prej. Ob prvi poizvedbi v začetku septembra so na ministrstvu sporočili, da bodo ustavili odvoz vsega materiala z gradbišča, dokler izvajalec in podizvajalec ne predstavita dokumentacije. Mesec dni pozneje so tovornjaki ponovno začeli odvažati material na odlagališče, na ministrstvu pa so začeli odgovarjati bolj formalno in nejasno. Tudi o začasnem odlagališču materiala so navedli različne lokacije. Okoljska inšpekcija je 4. novembra lani ugotovila, da se material odlaga na nezakonito odlagališče, in kršilcu naložilo štirimesečni rok za odstranitev odpadkov s te lokacije. Na ministrstvu so januarja dokončno potrdili, da se material z gradbišča dejansko vozi tudi na lokacijo, ki jo je okoljski inšpektorat že pred meseci označil za nezakonito.
Z odločbo okoljskega inšpektorata niso bili seznanjeni. Ko smo konec januarja pisali o odločbi inšpektorata, se je vožnja materiala na omenjeno odlagališče po naših opažanjih ustavila. Rok za odstranitev nezakonitega odlagališča se je po našem izračunu iztekel prejšnji teden, a ni videti, da bi gradbene odpadke na obsežnem odlagališču sploh začeli odvažati. Inšpekcija nam je odgovorila, da konkretnega primera ne morejo komentirati, saj postopek še vedno traja. So pa pojasnili, da v takšnih primerih inšpektor po izteku roka izvede kontrolni nadzor. Če ugotovi, da zavezanec ni izpolnil naloženih obveznosti, lahko uvede postopek upravne izvršbe.
Prihodnje leto novi zapor
Aktivnosti za gradnjo zapora so se začele leta 2015 še pod ministrom Goranom Klemenčičem. Po izvedenem arhitekturnem natečaju je Mestna občina Ljubljana štiri leta pozneje sprejela občinski podrobni načrt. Po izvedbi javnega naročila je bila leta 2022 podpisana 73 milijonov vredna pogodba s konzorcijem podjetij CGP, Kolektor, Koling in Pomgrad. Temeljni kamen je bil položen oktobra istega leta. Ministrica je takrat izjavila, da slovenski zapori pokajo po šivih in da bodo z novim zaporom obsojenci imeli več dostojanstva, slovenska družba pa višjo stopnjo civiliziranosti, in sklenila: »Zapori so del naše družbe, vedno so bili in vedno bodo, saj je iluzorno pričakovati, da bi jih lahko ukinili. Od kaznovalne politike pa je odvisno, kaj želi doseči s kaznovanjem, v kolikšni meri se bodo izrekale kazenske sankcije in v povezavi s tem, kakšno naj bo poslanstvo zaporov.« Gradbena dela naj bi se po načrtih končala prihodnje leto. V novem objektu bo prostora za 388 obsojencev.
