Knjižnica že dolgo ni ustanova, ki omogoča le izposojo gradiva, temveč vsakodnevno v družbeno in lokalno sfero prinaša nove in drugačne vsebine, ki jih narekuje oziroma potrebuje okolica. Po številnih bralnih skupinah, ki jih organizirajo v Mestni knjižnici Ljubljana in so namenjene spodbujanju bralnih navad tako med mladimi kot odraslimi, je v Knjižnici Šiška pred kratkim zaživel nov program bralnega druženja. Vodi ga bibliotekarka Maša Uran, ki je pred časom začutila, da je treba tudi ljudem, ki so prestali zaporno kazen in jih pogosto spremlja stigma, dati priložnost, da zaživijo znova, bolje in morda z novimi izzivi najdejo drugačno pot. S še dvema sodelavkama, Kristino Beganović in Evo Podobnik, je združila moči in nastala je nova skupina za bralne urice S knjigo v svobodo, ki poteka vsak torek ob 11. uri v šišenski knjižnici. Sodelovanje je brezplačno in namenjeno vsem, ki se čutijo odrinjene iz družbe ali šele pletejo svojo socialno mrežo.
Znanje o knjigah širijo naprej
»Ideja o skupini, kamor vabimo ljudi, ki so bili v zaporu, in tudi njihove bližnje, družino in prijatelje, je v meni zorela skoraj deset let. Knjižnice obstajajo tudi v zaporih, vendar je povsem nekaj drugega, ko ti knjigo predstavi in ponudi v branje izkušen bibliotekar,« je povedala Maša Uran in dodala, da se prepogosto dogaja, da so ljudje, ki so odslužili zaporno kazen, še naprej obsojeni. Ne dobijo službe, morda nimajo več bivališča, ne morejo predložiti obrazca o nekaznovanosti. »Tudi zato te ljudi vabimo v bralno skupino, kjer jih nihče ne bo obtoževal in spraševal, kaj so storili ali kdo so. Če želijo, lahko sodelujejo v pogovoru o tematikah, vezanih na predstavljene knjige, lahko pa tudi samo sedijo in poslušajo,« je povedala Uranova in poudarila, da ne gre za terapevtsko skupino. »V knjižnici smo samo ljudje, ki imamo vpogled v knjige in znanje, katere knjige ponuditi ljudem.« V zaporu pa tudi v okviru probacije marsikdo na novo odkrije knjigo in razvije bralne navade. Potujoča knjižnica obiskuje ženski zapor na Igu, vendar pogosto ni dovolj časa za svetovanje in pogovore o knjigi. »In tukaj lahko stacionarna knjižnica širi svoje poslanstvo, ki bi ga, če bi bil interes, lahko pri svojem poslanstvu in delu z ljudmi izkoristili tudi centri za socialno delo,« vidi sogovornica še veliko novih priložnosti in izzivov.
Skrbno izbrana literatura
Skupina S knjigo v svobodo je prvič zaživela 16. januarja, na stole v sobici v prvem nadstropju knjižnice so se posedli ljudje iz različnih institucij. »Skupina je namenjena tistim, ki so odslužili oziroma prestali kazen in imajo vizijo o tem, kako si želijo živeti naprej,« je povedala Uranova in dodala, da je izbor knjig prepuščen njeni presoji. »Na drugo srečanje so prišli trije uporabniki, vsak si je po inerciji izbral svojo knjigo. Na ta način sem pritegnila k sodelovanju tudi tiste, ki sicer ne bi knjige nikoli vzeli v roke. Skupaj smo predelali naslove izbranih knjig, povedali nekaj o vsebini. Med pogovorom sem s tistimi, ki so o tem želeli govoriti, odprla pogovor o temi knjige. Kar je najbolj pomembno, pri razmišljanju o vsebini knjige ni nobene zadrege,« je še povedala sogovornica in dodala, da je za to priložnost izbrala knjige, ki se dotikajo ekstremnih pogojev preživetja. Gre za knjige Živi Piersa Paula Reada, Ukradeni čas Sunny Jacobs, resnično pripoved nedolžne ženske, ki ji je grozila smrtna kazen, ter Brodolom Charlotte Rogan, ki opisuje dramatično dogajanje v rešilnem čolnu. »Vse knjige opisujejo situacije, v katerih se človek znajde po naključju in svojega obnašanja in reakcij ne more vnaprej predvideti,« je povedala sogovornica.
Skupina S knjigo v svobodo se bo sestajala tedensko v Šiški. »Dokler ne bomo postavili trdnega jedra, bo skupina ostala odprta. Naj povem, da gre za druženje, kjer nikogar ne obsojamo, ne razčiščujemo, kdo je kriv in kdo ni. Pogovarjamo se o knjigah, o situacijah, ki jih pripovedujejo knjige. Tudi zato so knjige premišljeno izbrane in kažejo realno življenje,« je še povedala Maša Uran. »Ko začneš poslušati, se počasi odpiraš tudi okolici. Seveda problemi ostanejo, vendar spoznaš, da si v svoji stiski s problemom povsem prekril obzorje ostalega mozaika, ki ga življenje še ponuja, in da je treba to debelo kopreno vsaj stanjšati, če že ne pretrgati. Dovoliti žarkom upanja, da vstopijo. Hkrati pa s knjigo spoznaš, da je v življenju še veliko drugih stvari, ki jih je vredno spoznati in doživeti.«
