Potem ko je julija lani sodnica Leonida Jager opravila predobravnavni narok za nekdanjo računovodkinjo družbe Atrij Damjano Šumlak, ga je zdaj izvedla tudi za nekdanjega direktorja te iste družbe Radovana Cinka. Sodišče je namreč z argumentom, da okoliščine niso konkretizirane, zavrnilo predlog Cinkove odvetnice Brigite Levičar Praznik za prenos krajevne pristojnosti. Po njenem mnenju bi namreč na celjskem sodišču lahko bil okrnjen videz nepristranskosti, saj bi lahko bili med potencialnimi oškodovanci, ki jih je več kot šest tisoč, tudi zaposleni na sodišču ali njihovi sorodniki.
V 12 letih upnike oškodovala za 3,2 milijona
»Krivde ne priznam,« je dejal Cink sodnici, ki je nato pozvala njegovo zagovornico Levičar Praznikovo kot tudi tožilko svetnico Katjo Leban, naj predlagata dokaze, ki bodo izvedeni v prihodnjih mesecih na glavnih obravnavah. Tožilstvo je predlagalo zaslišanje nekaj prič in branje listin, obramba pa tudi oškodovancev, ki so podali kazenske ovadbe, nekdanjega člana Upravnega in nadzornega odbora zadruge Atrij Dušana Horvata ter odvetnika Andreja Kaca, ki je pripravljal dokumentacijo za poslovno sodelovanje z družbo Fisa. Očitkov iz obtožnice sicer še nismo slišali, je pa znano, da tožilstvo tako Cinku kot Šumakovi očita tri nadaljevana kazniva dejanja poslovne goljufije v družbi Atrij med letoma 2005 in 2017, ko je družba pristala v stečaju. V tem času naj bi za okoli 3,2 milijona evrov ogoljufali več kot šest tisoč etažnih lastnikov nepremičnin, katerih upravniki so bili, saj z denarjem, ki so ga prejeli, niso plačevali elektrike, vode in drugih stroškov. Prav tako Šumlakova, ki jo zagovarja odvetnik Simon Karlovšek, ni priznala odškodninskih zahtevkov, ki so jih na sodišče vložili oškodovanci.
Sprva očitanih kar 248 kaznivih dejanj
Spomnimo, da so celjski kriminalisti po končani preiskavi razkrili, da so kazensko ovadili dve povezani pravni in dve fizični osebi, doma z območja Celja. Poleg družbe Atrij še sorodno nepremičninsko družbo Fisa Nepremičnine iz Murske Sobote, s katero se je Atrij združil. A je tožilstvo na koncu obtožnico vložilo zgolj proti Cinku in Šumlakovi, ne pa tudi zoper povezani pravni družbi. Sprva so jima kriminalisti očitali kar 248 kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, med preiskavo pa je tožilstvo prvotni očitek spremenilo v nadaljevana kazniva dejanja poslovne goljufije. Kot so še razkrili kriminalisti, naj bi Cink in Šumlakova svoje početje prikrivala na različne načine in v škodo etažnih lastnikov ter pridobila neupravičeno korist v višini več kot 3,2 milijona evrov. Od tega je bilo 2,5 milijona evrov iz rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, preostalo pa denar od obratovalnih stroškov in najemnin za tretje osebe, od elektrike, zavarovanj, komunalnih in drugih stroškov, ki nikoli ni bil odveden, temveč sta ga puščala na transakcijskih računih poslovnega subjekta, čeprav bi ga morala prenesti na poseben, tako imenovani fiduciarni račun. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je od enega do desetih let zapora.
