Bled. Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) izvaja na območju Blejskega jezera monitoring ekološkega stanja na podlagi rib in vzorčenje rib za analizo prednostnih snovi v ribah – BIOTA. »Gre za del obsežnejšega monitoringa ekološkega stanja rek in jezer, katerega nosilec je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso). Skladno z vodno direktivo se ta izvaja vsakih šest let, lahko tudi pogosteje, odvisno od potrebe spremljanja stanja,« je pojasnila vodja strokovno raziskovalne službe na ZZRS dr. Daša Zabric.
Vzorčenje rib na območju Blejskega jezera izvajajo vselej v jesenskem času, ko je poletna turistična sezona v zatonu in ne ogrožajo kopalcev, veslačev in ostalih uporabnikov jezera. »Monitoring vključuje vzorčenje rib z mrežami, ki se izvaja od mraka do zore naslednjega dne, ter vzorčenje rib z elektroribolovom v priobrežnem pasu, ki se izvaja podnevi. Nočno vzorčenje je za obiskovalce jezera najmanj moteče, pri vzorčenju z elektroribolovom pa sledimo standardu za vzorčenje rib z elektriko in prav tako ne predstavlja nobene nevarnosti za ljudi,« je povedala Zabriceva. Pri projektu je minule dni sodelovalo 20 sodelavcev zavoda in ribiči Ribiške družine Bled, ki so pomagali pri organizaciji na terenu. Vzorčenje z elektroribolovom v priobrežnem pasu, ki ga bo izvedla ekipa štirih sodelavcev zavoda, načrtujejo v prihodnjem tednu.
Največ ostrižev in rdečeok
»Državni monitoring ekološkega stanja rib Blejskega jezera smo nazadnje izvajali leta 2018, posamezna vzorčenja pa so se izvajala tudi v letih 2008, 2014 in 2016. Ribe za analizo prednostnih snovi v ribah smo nazadnje vzorčili leta 2020,« je pojasnila Zabriceva. Povedala je, da sodi Blejsko jezero med globoka predalpska jezera, za katera je značilna referenčna združba rib, v kateri prevladuje klen, pogoste vrste pa so še jezerska postrv, menek, kapelj, ščuka in blistavec.
»V letu 2018 so v vzorcih prevladovali navadni ostriž in rdečeoka, medtem ko je bilo jezerk in klenov bistveno manj. Sestava ribje združbe torej kaže precejšnja odstopanja od referenčne združbe,« meni sogovornica. Dodala je, da bodo rezultati letošnjega monitoringa znani v prihodnjem letu, velikega odstopanja od ocene iz leta 2018 pa ne pričakujejo. S pomočjo rezultatov bo možno oceniti tudi spremembe v vrstni sestavi, gibanju, velikosti in strukturi posameznih populacij rib.
