Obiskovalce je ekipa kina Mojkino Kranj dan pred slovenskim kulturnim praznikom prek družbenih omrežij obvestila, da bodo marca prenehali delovati. »Odločitev, da kino zapremo, ni bila lahka, še posebej zato, ker smo v minulem letu presegli zastavljene cilje in ker ste naš trud nagradili z odličnim obiskom. Ne samo na rednem programu, ki ga sestavljajo kakovostni evropski in slovenski filmi, animirani filmi za najmlajše in komercialni filmi, ampak tudi na premierah, koncertih, komedijah, predavanjih, delavnicah za najmlajše, Kinu pod Alpami in filmskih festivalih, ki smo jih gostili,« so sporočili.

Trud ekipe in izjemen odziv obiskovalcev nista dovolj, da bi lahko uspešno delovali še naprej. Foto: Arhiv Mojkino Kran

Trud ekipe in izjemen odziv obiskovalcev nista dovolj, da bi lahko uspešno delovali še naprej. Foto: Arhiv Mojkino Kran

Za zaprtje kina so se odločili, ker jim, tako kot vsem kinematografom po državi, spremembe zakonodaje nalagajo dodatne finančne obremenitve, zaradi katerih poslovanje ne bo več vzdržno.

V družbi Kino center obžalujejo, da trud, ki so ga vložili, in izjemen odziv obiskovalcev nista bila dovolj, da bi lahko še delovali. 

Kot so pojasnili v spletni objavi, so se za zaprtje kina odločili, ker so bili soočeni z dejstvi, da se zaradi sprememb zakonodaje obetajo dodatne finančne obremenitve slovenskih kinematografov, zaradi katerih opravljanje kinematografskih dejavnosti ne bo več vzdržno.

Bojazen pred ogroženostjo kinematografov

»Žalostna novica. Obstajajo kulturni programi, ki na prostem trgu ne preživijo, zato jih dobre kulture željni ljudje podpiramo s sofinanciranjem preko ministrstva, občin, Evropske unije in družbeno odgovornih sponzorjev ter donatorjev. Tudi kakovosten kino program spada med take. Kot kaže, nas je v Kranju veliko, ki želimo v mestu imeti dober kino! Mar občina ne bi mogla v proračunski kulturni fond umestiti tudi sofinanciranje kina?« se je v svojem zapisu pod spletno obvestilo ekipe Mojkino Kranj spraševala podpornica kranjskega mestnega kina.

V kabinetu kranjskega župana Matjaža Rakovca so povedali, da jim je žal, da se je Mojkino odločil za konec obratovanja. »Vrata je javnosti odprl poleti leta 2023, in sicer z otvoritvenim večerom Kranjskega igralskega filmskega festivala Krafft, katerega soorganizator je MOK. V obeh letih, 2023 in 2024, je predstavljal osrednje prizorišče predvajanja filmov na Krafftu, njegovo delovanje pa je vsekakor vplivalo na popestritev kulturne ponudbe v Kranju,« so zapisali.

Za zaprtje kina so se odločili zaradi sprememb zakonodaje na področju obratovanja kinematografov. Foto: Arhiv Mojkino Kranj

Za zaprtje kina so se odločili zaradi sprememb zakonodaje na področju obratovanja kinematografov. Foto: Arhiv Mojkino Kranj

Poudarili so, da na spremembo zakonodaje, ki jo Mojkino izpostavlja kot razlog za zaprtje, občine nimajo velikega vpliva, in dodali, da MOK kulturne izvajalce redno podpira preko več javnih razpisov.

Na napoved zaprtja kranjskega mestnega kina so se odzvali tudi v ljubljanskem Kinodvoru in med drugim izrazili bojazen, da bi lahko spremembe zakonodaje na filmskem in avdiovizualnem področju, ki se nanašajo tudi na delovanje kinematografov, pomenile veliko grožnjo za prihodnost kinematografov v Sloveniji.

Spremembe zakonodaje na filmskem in avdiovizualnem področju

Pred dobrima dvema letoma je bila po nujnem postopku sprejeta nova zakonodaja o avtorski in sorodnih pravicah. Kot so so zapisali, je bila z zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter zakonom o avtorski in sorodnih pravicah implementirana evropska direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva, ki ureja rabo avdiovizualnih del, kjer pravice avtorjev in izvajalcev do sedaj niso bile primerno urejene, pa je namenjena tudi regulaciji tistih načinov uporabe filmov, ki neposredno vplivajo tudi na kinematografe.

Po končani javni razpravi o predlogu zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru minuli teden je direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar za STA pojasnila, da predlog zakona predvideva uvedbo izvenproračunskih virov na področju filma, kar pomeni, da bodo tudi v Sloveniji, kot je to že praksa v 15 evropskih državah, vsi akterji na področju filma zavezani plačevati prispevek Slovenskemu avdiovizualnemu centru. Bučarjeva je povedala, da je predviden tudi prispevek kinooperaterjev, poleg tega je določeno, da se prispevek ne obračuna od letne osnove prihodkov, ki je nižja od 200.000 evrov.

Priporočamo