»V kratkem bom poslal dopis uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (Unkiz) in sporočil, da stanovalci zavračajo ponudbe za odkup,« je za Dnevnik napovedal Robert Berkovič, pooblaščenec sedmih etažnih lastnikov stanovanjskega poslopja na Masarykovi 24–26. Čeprav so bili lastniki na januarskih pogajanjih pripravljeni spustiti cene za desetino, se jim z odkupno ponudbo niso dovolj približali.
Še prejšnji mesec se je v javnosti ustvaril vtis, da bo zgodba o stanovanjski zgradbi tik ob gradbišču mariborske onkološke novogradnje vendarle doživela srečen razplet. Ivan Osrečki, direktor Unkiza, je namreč javno zagotavljal, da so prisluhnili željam stanovalcev. »V tem tednu bodo prejeli nove ponudbe. Sem optimist, mislim, da smo na dobri poti h dogovoru,« je govoril Osrečki in si obetal podpis pogodb še v mesecu februarju.
Neutemeljeni optimizem direktorja Osrečkega
Direktorjev optimizem je bil neutemeljen. Etažne lastnike so namreč razočarale nove ponudbe za odkup stanovanj. Sicer so nekoliko višje od tistih, ki jim jih je lani poslal bivši direktor Unkiz Tomaž Pliberšek. Odkupna vrednost je, odvisno od stanovanja, zdaj višja za približno deset do 13 odstotkov, vendar je povišica predvsem posledica nekolike višje odškodnine za dobrovoljnost. Vrednost nepremičnine po kvadratnem metru pa je še vedno bistveno podcenjena, je razočaran Berkovič.
Po njegovih besedah je cenilec Unkiza kvadratni meter sedmih stanovanj v povprečju ovrednotil s 1578 evri. »Na mariborskem nepremičninskem trgu danes po tej ceni praktično ne moreš kupiti ničesar,« poudarja advokat. Pritrjuje mu tako pregled oglasov na spletnih nepremičninskih portalih, kakor tudi najbolj aktualno poročilo Geodetske uprave za prvo polletje 2024, ko je srednja cena rabljenega stanovanja v Mariboru znašala 2330 evrov po kvadratnem metru, kar je 752 evrov nad ponudbo lastnikom Masarykove 24–26.
Osrečki je konec januarja izpostavljal, da so se v novih cenitvah naslonili zgolj na cene v kupoprodajnih poslih za primerljiva stanovanja, ki so bili v Mariboru sklenjeni po septembru lani. Prejšnje cenitve so temeljile na nižjih cenah iz leta 2023, ki so bile nižje. Direktor Unkiza je še razložil, da so stanovalcem pripravljeni poplačati še selitvene in notarske stroške, v svojih bivališčih bodo lahko še devet mesecev živeli brezplačno, izplačali bi jim tudi sredstva v rezervnem skladu. Pet etažnih lastnikov se je strinjalo s prvotnimi »Pliberškovimi« ponudbami in je že sklenilo kupoprodajne pogodbe, večina je tudi že prejela kupnino.
Upravni spor utegne ovirati pridobitev uporabnega dovoljenja
Preostala sedmerica pa se tudi z izboljšanimi ponudbami ne strinja. »Če bi država upoštevala naša pričakovanja, potem ko smo cene že spustili za desetino, bi morala za celotni posel nameniti zgolj dodatnih 222 tisoč evrov,« poudarja Berkovič, ki ga je še posebej zbodla okoliščina, da sta stanovanji dveh lastnikov, ki sta v tej medijsko odmevni zgodbi nastopala v javnosti, po kvadratnem metru ocenjeni najslabše, čeprav sta povsem obnovljeni in v brezhibnem stanju.
Zaradi 13-mesečne zamude pri izvedbi projekta, ki je posledica razveljavljenega gradbenega dovoljenja, bo morala država izvajalcu gradbenih del GH Holding poplačati okoli 800 tisoč evrov dodatnih stroškov obratovanja gradbišča, ki so neposredna posledica Pliberškovih odločitev. Vztrajno se je namreč upiral odkupu poslopja, nakar so lastniki dosegli izničenje gradbenega dovoljenja. Gradnja se zdaj nadaljuje na podlagi novega gradbenega dovoljenja. Je pravnomočno, ni pa dokončno, ker so stanovalci sprožili upravni spor.
Pooblaščenec bo vztrajal pri sporu. Ker onemogoča dokončnost gradbenega dovoljenja, utegne UKC Maribor trčiti ob težave pri pridobitvi uporabnega dovoljenja za nov objekt. V skladu s terminskim načrtom se morajo gradbena dela na območju mariborske onkologije končati do 11. septembra 2026.
Na ministrstvu za zdravje aktualnega postopka odkupa stanovanj ne želijo komentirati, dokler ne bodo prejeli uradnega odziva etažnih lastnikov.
