Pogajanja med Sindikatom delavcev trgovine Slovenije (SDTS) in trgovci o povišanju prejemkov delavcev so se zavlekla do skrajnega roka. V preteklih dneh sta pogajalski strani nekoliko zbližali stališča, vendar sta še vedno na različnih bregovih. Če sindikalisti do jutri ne bodo prejeli zadovoljivega odgovora, bodo začeli stavkovne aktivnosti, smo izvedeli neuradno. Tempirane bodo na dneve, ko trgovci prodajo največ blaga. Natančneje, najprej bo pred obiskom prvega dobrega moža Miklavža opozorilna stavka. V primeru, da trgovci ne bi popustili, bi pred božičem lahko sledila dvodnevna stavka, v skrajnem primeru pa je pred novim letom načrtovano ponovno zaprtje trgovin še za dva dni. Ne le živilskih, temveč tudi drugih, so opozorili naši viri.
Kakšne so konkretne zahteve glede povišanja plač zaposlenih v trgovinski panogi, smo vprašali generalnega sekretarja SDTS Ladislava Rožiča, vendar podrobnosti ni hotel razkrivati: »Ker so pogajanja v teku, ne morem posredovati nobenih informacij.«
Na izredno težavne razmere dela v trgovinski panogi je trgovinski sindikat SDTD na novinarski konferenci opozoril septembra, potem ko je pred tem zbral okoli 6500 podpisov pod peticijo Dovolj je!, s katero so delavci zahtevali višje plače, povrnitev višjih stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškov za prehrano, ureditev delovnega časa in boljše pogoje dela.
»Plače trgovcev, ki niso vredne, da jih tako poimenujemo, ne omogočajo več dostojnega preživetja. To je eden od ključnih razlogov kadrovske podhranjenosti,« je septembra opozoril predsednik sindikata STDS Aleš Gostiša. Takrat je Ladislav Rožič izpostavil, da zaposleni v večini podjetij delajo z doplačili do minimalne plače, za slabih 800 evrov neto, čedalje več pa je takšnih, ki s plačo ne morejo preživeti. »Preživijo lahko le s pomočjo Rdečega križa in Karitasa; za pomoč iz solidarnostnega sklada dobivamo veliko vlog, saj delavci ne morejo nahraniti svojih otrok. Tega delodajalci nočejo razumeti, pri čemer je bilo lani v dejavnosti trgovine ustvarjenih 1,32 milijarde evrov čistega dobička.«
Fizični in verbalni napadi
Ob nizkih plačah, je nadaljeval Rožič, se je pozabilo na ustrezne delovne pogoje. »Delodajalci ne poskrbijo za ustrezne transportne poti, delovni pripomočki niso avtomatizirani, zato morajo delavke riniti vozičke, tako imenovane trole, ki so trikrat težji od njih. Da ne govorimo o tem, da se delavcem črtajo ure, da morajo prej hoditi v službo, ker delodajalci zahtevajo, da so žemljice in kruh pečeni, ko se trgovine odprejo. Ob tem delavke za tisto uro, ko pridejo prej v službo, ne prejmejo plačila. Zaradi krize je vedno več verbalnih in fizičnih napadov na delavke, predvsem zaradi rasti cen: kot da so za to krive delavke, ker morajo vsak dan prenumerirati izdelke. Varnostniki, ki bi varovali zaposlene, pa so tako redki kot zadetek na lotu, zato so delavke prepuščene same sebi,« je dejal Rožič.
Po Gostiševih besedah ponudbe delodajalcev na trgu delovne sile ne zanimajo nikogar več, k čemur v veliki meri pripomore razvrednotenje poklica: »Zato delodajalci poskušajo reševati težave z inovativnimi razporeditvami delovnega časa na škodo zaposlenih, organizacijska odgovornost pa se predlaga po lestvici navzdol.«
Lačni pred zaprtimi trgovinami?
Kot je poudaril Gostiša, lahko trenutno poslušamo predstavnike panožnih organizacij, ki razlagajo o bližajočih se težkih časih, o draginji, o visokih cenah energentov, o izgubah dobičkov in poudarjajo, da smo vsi v istem čolnu. »S prvim delom se lahko strinjamo, vendar me zanima, kje je čoln, ko se delijo dobički ali napredovanja. Ti isti predstavniki nam vsako leto od dvigu minimalne plače, pri čemer vem, za kako mizerne zneske gre, govorijo o cunamiju brezposelnosti, o zapiranju podjetij, bankrotih. Realnost je drugačna: imamo rekordno nizko brezposelnost, visoko gospodarsko rast in visoke dobičke.«
Med delodajalci, kot pravi Gostiša, so svetle izjeme, ki delavcem prisluhnejo, jim stopijo nasproti, rešujejo problematiko plač, delovnih pogojev, kadrovske težave in s tem dvigujejo njihovo zadovoljstvo. »Res upam, da se delodajalci zavedajo resnosti problema in da bodo takoj pristopili k reševanju naštetih težav, saj si v nasprotnem primeru ne želim predstavljati, da bomo, ko bo prestopljena meja potrpežljivosti zaposlenih, verjetno lačni stali pred zaprtimi trgovinami,« je septembra opozoril Gostiša.
