Kaj nam torej govorijo oziroma sporočajo negativne obrestne mere? Dejstvo, da moramo nekomu plačati za to, da mu lahko posodimo denar, lahko pomeni samo dve stvari: ali smo špekulanti in upamo, da bomo našli nekoga, ki bo pripravljen plačati nekomu več od nas, da mu bo lahko posodil denar in bomo tako zaslužili na ceni obveznic (nižja ko je zahtevana donosnost na obveznice, višja je cena obveznic), ali pa pričakujemo deflacijo.
Naj malo razširim to misel o deflaciji. Če malo poenostavimo stvari, so poleg kreditnega tveganja zahtevane donosnosti obveznic močno povezane z dejanji ECB (Evropska centralna banka), ta pa se pri svojem odločanju močno opira na pričakovano inflacijo. In prav tukaj se kaže težava. Negativna obrestna mera kaže na to, da trgi v prihodnosti pričakujejo deflacijo. Trg ni vedno racionalen, a če predpostavimo, da neka racionalnost vendarle obstaja na dolgi rok, potem bi bili pripravljeni nekomu plačati za to, da mu posodimo denar samo takrat, ko računamo, da bo denar dobival vrednost in bomo z enako ali manj denarja lahko kupili več. Torej, da bomo imeli deflacijo.
Negativne posledice deflacije na gospodarstvo so nam bolj ali manj znane. Morda samo omenimo, da je deflacija običajno povezana z recesijo, morda celo depresijo gospodarstva. Ker zaradi ukrepov centralnih bank živimo v drugačnih ekonomskih časih, kot smo v zgodovini, je morda zgornja misel preveč pesimistična. A vendar se ni mogoče izogniti občutku, da se v Evropi približujemo tako imenovanemu japonskemu scenariju – dolgoročno obdobje brez prave inflacije in brez resne gospodarske rasti.
Mnogi so verjetno zadovoljni z nizko obrestno mero za posojilo. Z vidika javnih financ je spodbudno, da se naša država lahko zadolži za deset let po obrestni meri 0,07 odstotka. Vendar pa imajo nizke/negativne obrestne mere tudi temno plat, ki ni vezana samo na težave pri poslovanju bank, ampak lahko opozarjajo na težave za širše gospodarstvo.
Konec leta vodstvo ECB prvič zasede ženska, ki bo morala hitro nagovoriti nizka inflacijska pričakovanja. Upamo lahko, da se bomo čez leta trenutnega obdobja spominjali z nasmehom kot anomalijo, ko so kreditodajalci zavestno plačevali, da so lahko posodili denar.
