Sindikalni boj v koprskem Cimosu, ki je v lasti nemškega finančnega sklada Mutares, katerega delnice kotirajo na frankfurtski borzi, se zaostruje. Po dveurni septembrski opozorilni stavki v obratih v Vuzenici in Senožečah, ki je bila posledica neuspešnih pogajanj o zvišanju plač v zadnjih mesecih, je bila danes celodnevna stavka. Potekala je v vseh treh izmenah – dopoldanski, popoldanski in nočni.
Kot je za Dnevnik pojasnil Aleš Hoge, predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) za kraško-notranjsko regijo in Obalo, delavci od vodstva Cimosa terjajo takojšen preklic odpovedane podjetniške pogodbe, sklenitev dogovora, da se najnižja osnovna plača izenači z višino minimalne plače do konca leta 2024, sorazmerni dvig preostalih osnovnih plač, pri čemer se je treba o tem, kdaj se bodo plače dvignile, dogovoriti najpozneje do konca prvega četrtletja prihodnje leto. Od okoli 500 delavcev, kolikor jih skupina Cimos še zaposluje v Sloveniji, nižjo plačo od minimalne oziroma dodatek do minimalne plače prejema skoraj polovica.
Poleg tega zaposleni zahtevajo, da mora biti prisotnost na stavki plačana in da se delodajalec zaveže, da bo v sodelovanju s svetom delavcev izvedel zbore delavcev, na katerih bo zaposlenim predstavil vizijo družbe za leto 2025, je dodal Hoge. Po neuradnih podatkih je vodstvo Cimosa sindikat že seznanilo, da delavcem ne bodo plačali nadomestila plače v času stavke, takšno odločitev pa utemeljilo s tem, da stavkovne zahteve ne vključujejo težjih kršitev pravic delavcev. Da bo zaposlenim v kratkem predstavljena vizija Cimosa za prihodnje leto, je težko pričakovati. V tem primeru bi moralo vodstvo Cimosa svojim delavcem naposled vendarle razkriti svoje karte – da bo preselilo proizvodnjo iz Slovenije, kar smo v časniku Dnevnik razkrili že pred nekaj meseci. Po zatrjevanju naših virov je vodstvena posadka Cimosa takšne informacije pred zaposlenimi označila kot neresnične. Toda podatki so resnični.
Prodaja več nepremičnin
Po najnovejših informacijah naših virov iz bančnih vrst bo Cimos proizvodnjo iz Senožeč preselil v Gradačac, kjer ima tovarno, livarsko proizvodnjo v Vuzenici pa v Kikindo, kjer v okviru hčerinskega podjetja obvladuje ogromno livarno, ki je v najboljših časih zaposlovala 3000 delavcev. Nepremičnina v Senožečah s pripadajočo tovarno bo prodana, pri čemer skupna vrednost znaša okoli pet milijonov evrov. Enako velja za nepremičnino in tovarno v Vuzenici, poleg tega pa bo prodana tudi nepremičnina v koprski Semedeli. Na teh nepremičninah imajo banke upnice in Slovenski državni holding (SDH), ki je terjatve do Cimosa podedoval od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), po njeni ukinitvi vknjižene hipoteke. Zastavne pravice imajo finančni upniki vknjižene tudi na proizvodni opremi, ki naj bi bila preseljena v Gradačac oziroma Kikindo.
V lanskem in letošnjem letu je Cimosu v plačilo zapadlo več obrokov od približno 30 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga mora vrniti NLB, Novi KBM in SDH. S temi upniki so v koprski družbi spomladi sklenili dogovor o mirovanju odplačevanja posojila. Dogovor o tem, kdaj bo Cimos poplačal posojilo, še ni bil sklenjen. Po neuradnih podatkih naj bi v Cimosu predlagali, da bodo del posojil vrnili prihodnje leto, po končani prodaji nepremičnin, ki jih ima v Sloveniji še v lasti, potem ko je številne že prodal nekdanji lastnik, italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria. Preostali del od okoli 30 milijonov dolga pa naj bi Cimos vrnil do leta 2030. Poleg tega dolga še deset milijonov evrov dolguje več drugim bankam in International Finance Corporation (IFC), ki je del Svetovne banke.
Revizorsko mnenje s pridržkom
Po neuradnih podatkih bi bil Cimos do nedavnega lahko celo insolventen. Na vprašanje, ki smo ga na Cimos naslovili septembra, kako komentirajo, da bi bili po določbah insolventne zakonodaje lahko insolventni, so odgovorili, da je njihova finančna situacija tako kot v celotni avtoindustriji zahtevna, vendar imajo podporo močnega lastnika, ki je v procesu povečanja kapitala ter v pogovorih z vsemi deležniki, da bi nadaljevali normalno poslovanje. Ali so odpravili morebitno insolventnost, v Cimosu niso odgovorili.
K lanskemu letnemu poročilu o poslovanju so revizorji iz revizijske hiše Deloitte dali mnenje s pridržkom. Razlog za takšno mnenje je bila odsotnost slabitve terjatev do hčerinske hrvaške družbe PPC Buzet v vrednosti skoraj 39 milijonov evrov v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Po oceni revizorjev, ki so upoštevali pričakovane prihodnje finančne tokove PPC Buzet, obstaja tveganje, da Cimos teh terjatev ne bo dobil poplačanih. Če bi v Cimosu terjatve slabili, bi že tako nizek celotni kapital, ki se je konec lanskega leta znižal na 923.000, postal globoko negativen. Upoštevaje bilančne vrednosti negativni kapital v določeni višini pomeni, da bi ob morebitnem stečaju toliko sredstev zmanjkalo za poplačilo upnikov. Kot so v svojem letnem poročilu navedli v Cimosu, terjatve slabijo tako, da oblikujejo njihov popravek vrednosti glede na njihovo starost, obenem pa tudi individualno oceno.
